Evropska komisija z nizom predlogov, v precepu tudi tuje investicije

Evropska komisija je imela produktiven dan, saj je javnosti predstavila vrsto novih predlogov, iniciativ in ukrepov. Med temi je tudi pet pobud za izboljšanje gospodarske varnosti Evropske unije (EU) v času rastočih geopolitičnih trenj in tehnoloških premikov, so zapisali v sporočilu za javnost.

Pet pobud vključuje krepitev nadzora nad tujimi investicijami; nadzor nad evropskimi investicijami v tuje države; nadzor nad izvozom tehnologije, ki ima potencialne vojaške aplikacije; podporo raziskavam na področju tovrstnih tehnologij; in krepitev varnosti evropskih raziskav.

“EU ima veliko koristi od tega, da je izvozna velesila, da vlaga v tujini in ohranja svoj trg odprt za trgovino in tuje vlagatelje. Da pa bi te priložnosti kar najbolje izkoristili, moramo biti bolj jasni glede tveganj, s katerimi se soočamo v tem času globokih geopolitičnih pretresov in hitrih tehnoloških premikov. Izboljšati moramo svoje razumevanje in usklajevanje pri reševanju teh skupnih izzivov, da se lahko bolje zaščitimo, naredimo varnejše naložbe in nadzorujemo izvoz občutljivih izdelkov, da preprečimo, da bi prišli v napačne roke,” je dejal komisar za trgovino in podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Nadzor nad tokom naložb

Evropska komisija je v zadnjih treh letih ocenila okrog 1.200 tujih neposrednih investicij v EU. V novem predlogu komisija želi, da bi imele vse države članice vzpostavljene svoje – čimbolj harmonizirane – mehanizme za regulacijo teh investicij. Nadzor bi moral veljati tudi za investicije evropskih pravnih oseb, ki jih nadzorujejo tuji vlagatelji, meni komisija.

Skrb komisarjem povzroča tudi stekanje evropskih investicij izven EU, zlasti v ozkem segmentu tehnologij, ki bi jih tretje države lahko uporabile za razvoj vojaških zmogljivosti. “To trenutno ni niti spremljano niti nadzorovano na ravni EU ali držav članic,” ugotavlja komisija.

Organ je pripravil belo knjigo takšnih investicij. Ta dokument v sodelovanju z deležniki predvideva analizo in oceno tveganj na tem področju. Na podlagi izvedene analize bo komisija skupaj z državami članicami ocenila, kakšne ukrepe sprejeti.

V novi beli knjigi o omejitvah izvoza so se komisarji zavzeli tudi za koordinacijo držav članic pri omejitvi izvoza tehnologij s tako imenovano dvojno rabo. Gre za tehnologije, ki imajo poleg civilne tudi vojaško uporabo. Komisija si želi enotnih standardov držav članic. Pospešujejo tudi pripravo evropske zakonodaje o dvojni rabi, ki naj bi se po novem sprejela prihodnje leto.

Podpora umetni inteligenci

Po sprejetju prelomnega Zakona o umetni inteligenci decembra lani je komisija danes lansirala paket ukrepov za pomoč malim in srednje velikim podjetjem na področju umetne inteligence. V okviru teh ukrepov bo komisija evropskim podjetjem s tega področja nudila priviligiran dostop do superračunalnikov.

Z dostopom podjetij do teh računalnikov bodo nastale tako imenovane “tovarne umetne inteligence”. Podjetja bodo namreč s temi zmogljivimi napravami razvijala orodja strojnega učenja in modelov umetne inteligence.

“Danes napovedujemo začetek tovarn umetne inteligence, ki združujejo “surovine” za umetno inteligenco: računalniško moč, podatke, algoritme in talent. Služili bodo kot zbirna točka za evropske start upe z umetno inteligenco, kar jim bo omogočilo razvoj najnaprednejših modelov umetne inteligence in industrijskih aplikacij,” je pojasnil komisar za notranji trg Thierry Breton.

Komisija bo v svojih vrstah ustanovila tudi posebno pisarno za umetno inteligenco. Ta bo skrbela za koordinacijo projektov in implementacijo Zakona o umetni inteligenci.

V okviru programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa bodo za generativno umetno inteligenco na voljo štiri milijarde evrov do leta 2027.

Boj proti tihotapcem drog

Komisija je skupaj z belgijskim predsedstvom Svetu Evrope in državami članicami EU sprejela javno-zasebno partnerstvo Združenje evropskih pristanišč. To bo skušalo zaščititi evropska pristanišča pred mednarodnimi kriminalnimi združbami, ki jih uporabljajo za trgovino z drogami.

Zasegi kokaina v EU so rekordni. V zadnjih letih so ga zasegli več kot 300 ton letno. Samo v Belgiji so oblasti leta 2023 v pristanišču Antwerpen-Bruges zasegle rekordnih 121 metričnih ton kokaina, kar je 10 odstotkov več kot leto prej, navaja komisija.

“Velika večina prepovedanih drog v EU prispe po pomorski poti. V pristaniščih EU se zgodi 70 odstotkov vseh zasegov drog. Zato je sodelovanje med nacionalnimi organi in organi EU ter pristanišči EU bistvenega pomena. Organizirani kriminal je spreten pri selitvi iz enega pristanišča v drugega glede na priložnosti. Da bi izzvali to mrežo, moramo zgraditi svojo mrežo,” je dejala komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Poleg naštetega je komisija sprejela še predloge za izboljšanje socialnega dialoga. Registrirala je tudi dve iniciativi evropskih državljanov. Prva se zavzema za prepoved prakse spreobrnjenja spolne usmerjenosti v EU, druga pa za zaščito kmetijstva in podeželskega gospodarstva v EU.