Ocena Banke Slovenije: Slovenska gospodarska rast se bo letos skoraj prepolovila

Banka Slovenije (BS) je predstavila svojo napoved makroekonomskih gibanj v obdobju do leta 2026. V njej ugotavljajo, da bo slovensko gospodarstvo raslo hitreje od gospodarstva evrskega območja, a počasneje kot v letih okrevanja po pandemiji. Inflacija pa bo ostajala nad ciljno ravnijo vse do konca obravnavanega obdobja.

Gospodarska rast se bo letos umirila na 1,3 odstotka, je na tiskovni konferenci dejala viceguvernerka BS Tina Žumer. K temu najbolj prispevata ohlajanje domače potrošnje in padec izvoza, pa je pojasnila direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten.

V prihodnjih letih se bo rast bruto domačega proizvoda (BDP) ustalila nad dvema odstotkoma. V 2024 naj bi znašala 2,2 odstotka, v 2025 2,3 odstotka, leta 2026 pa 2,5 odstotka.

To je višja gospodarska rast, kot jo banka napoveduje za evrsko območje, kjer naj bi letošnja rast znašala 0,6 odstotka. Do leta 2026 naj bi se okrepila na 1,5 odstotka, kar je za odstotno točko nižje od napovedi za Slovenijo.

Slovensko gospodarsko rast so letos ohranjale investicije. Te bodo v naslednjih treh letih nižje zaradi nižje naložbene aktivnosti države, je še pojasnila Brezigar Masten.

“V napovednem obdobju bo h krepitvi gospodarske rasti pomembno prispevala večja zasebna
potrošnja, ki bo ob visoki zaposlenosti in umirjanju inflacije temeljila na realni rasti
razpoložljivega dohodka in izboljšanemu zaupanju gospodinjstev,” pravijo pri BS.

Na slovenski centralni banki sicer pojasnjujejo, da bodo večjo rast potrošnje v tehničnem smislu omejevale zakonske spremembe ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovega prenosa v obvezno zavarovanje ter postopna uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi. “Omenjeni spremembi bosta vplivali na strukturo rasti BDP, pri čemer bo rast zasebne potrošnje nižja, državne pa višja. Brez upoštevanja učinkov zakonskih sprememb bi bila povprečna letna rast zasebne potrošnje v obdobju 2024–2026 večja za približno 0,9 odstotne točke in bližje dolgoletnemu povprečju,” so navedli.

Inflacija nad evropsko

Inflacija se bo postopno umirjala, a ciljne ravni naj ne bi dosegla vse do leta 2026. Po lanskem vrhu pri 9,3 odstotka bo letos znašala 7,2 odstotka, ocenjujejo pri BS.

Prihodnje leto bo predvidoma upadla na tri odstotke, leto kasneje pa bi se lahko celo malce povišala na 3,1 odstotka. K temu naj bi po oceni BS prispevala odprava vseh vladnih ukrepov za zajezitev cen energentov. V letu 2026 se bo po napovedi inflacija ustalila blizu ciljne ravni dveh odstotkov, pri 2,1 odstotka.

Razmik med slovensko inflacijo in inflacijo evrskega območja se bo postopno zniževal. Slovenska inflacija pa bo vseeno ostala višja od evropske.

Spomnimo, da je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle že oktobra dejal, da se inflacija umirja. Slovenija se je sicer na lestvici držav evrskega območja z največjo rastjo cen pomikala navzgor, Vasle pa je opozoril tudi, da bi se lahko naša država v prihodnje še dodatno oddaljila od povprečja evrskega območja. “Razlika v stopnji inflacije je namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja,” je povedal.

Na vprašanje, kaj za našo državo pomeni morebitno povišanje plač javnega sektorja in kako to vpliva na inflacijo, na Banki Sloveniji zdaj odgovarjajo, da nas je visoka nominalna rast plač spremljala že letos. To je kompenzacija kupne moči v lanskem letu, pravijo. Določena povišanja plač v javnem sektorju pa upoštevajo tudi pri napovedih za prihodnja leta, pri čemer je rast plač celo višja od produktivnosti.

“Ta se zapre proti koncu obdobja. Če se pa to ne bi zaprlo, in bi bila rast realnih plač konsistentno višja od produktivnosti, potem lahko zagotovo govorimo, da je bil to pritisk na inflacijo,” pojasni direktorica analitsko-raziskovalnega centra.

Tesen trg dela in rast plač

Inflacijo medtem poganja tesen trg dela, torej visoka zaposlenost in nizka brezposelnost. To poganja tudi rast plač. Letos se bodo na nominalni ravni plače dvignile za 11,5 odstotka, kar je po oceni BS predvsem odziv na lanskoletni vrh inflacije.

Nominalne plače bodo še naprej rasle: prihodnje leto za 6,2 odstotka, leta 2025 za 5,5 odstotka in leta 2026 za 3,9 odstotka. Realna rast plač bo prehitevala rast produktivnosti, je dejala Brezigar Masten.

Čeprav se bo rast zaposlenost v napovednem obdobju umirila z letošnjih 1,2 odstotka na 0,5 odstotka v naslednjih treh letih, bo brezposelnost še naprej upadala. S 3,7 odstotka letos se bo do leta 2026 znižala na 3,4 odstotka. K temu med drugim prispevajo “spremenjeni vzorci na trgu dela, ki jih je prinesla pandemija,” pravijo na BS.

Zmanjšanje proračunskega primanjkljaja

Po napovedi centralnih bankirjev se bo primanjkljaj v državnem proračunu z letošnjih 3,7 odstotka BDP znižal in v prihodnjih treh letih znašal manj kot tri odstotke BDP. Trije odstotki so zgornja meja zadolženosti, ki jo določa Evropska unija, zaradi okrevanja po pandemiji pa je bilo to fiskalno pravilo začasno ukinjeno.

Dolg države kot delež BDP se bo že letos spustil pod 70 odstotkov. Znašal bo 69,5 odstotka. V naslednjih treh letih se bo še naprej zniževal in leta 2026 dosegel 67,1 odstotka, napoveduje Banka Slovenije.

Na javnofinančni položaj bodo vplivali zlasti izdatki, kar vključuje obnovo po poplavah in ukrepe za zamejitev cen energentov.