Tožilstvo predlaga novo preiskavo sporne sanacije NLB iz leta 2013
Tožilstvo je na sodišče podalo predlog za preiskavo takratnih vodilnih v Banki Slovenije. Ti naj bi v času sanacije NLB zlorabili uradni položaj.
Odpira se nova preiskava sanacije bank iz leta 2013, v času katere naj bi takrat vodilni v Banki Slovenije (BS) zlorabili uradni položaj, poroča časnik Delo. Zaradi sumov o nepravilnostih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) maja na tožilstvo podal kazensko ovadbo zoper osumljence. Tožilstvo sedaj sodišču predlaga, da odpre novo preiskavo v zadevi.
Sum zlorabe položaja naj bi pri NPU tudi tokrat očitali takratnemu guverneru Boštjanu Jazbecu. Osumljeni so še Stanka Zadravec Caprirolo in Janez Fabijan ter Tomaž Čemažar, navaja Delo.
Prva preiskava domnevno sporne sanacije Nove ljubljanske banke (NLB) je stekla že leta 2016. Po preiskavi je NPU leta 2018 vložil kazensko ovadbo proti omenjenim osumljencem, ki so bili takrat člani sveta BS.
Zapleti z dokumentacijo
Zapletlo se je z dokumentacijo, ki jo je NPU v okviru preiskave zasegel pri Banki Slovenije. BS in Evropska centralna banka (ECB) sta zasegu nasprotovali. Sodišče EU je nato odločilo, da je NPU pri tem kršil nedotakljivost arhivov EU.
NPU je moral dokumentacijo vrniti. Obenem so vložili nov zahtevek za izročitev dokumentov. Nazaj so prejeli dokumente, kjer je bila prekrita vsebina, ki domnevno predstavlja arhiv ECB.
NPU je na podlagi teh dokumentov spisal novo ovadbo. Poleg tega je urad dodatno analiziral gradivo, pridobljeno iz drugih virov – gradivo, zaseženo na drugih lokacijah hišnih preiskav v začetku julija 2016, in gradivo, prejeto od drugih državnih organov v istem predkazenskem postopku, še poroča Delo.
Kje naj bi prišlo do zlorabe položaja?
NPU je v ovadbi iz lelta 2018 osumljenim očital, da so usmerjali in narekovali metodologijo vrednotenja premoženja slovenskih bank. Na podlagi te metodologije naj bi močno zgrešili oceno premoženja NLB, ki je bila podlaga za sanacijo, je maja poročal N1.
NLB je v bilanci na dan 30. 9. 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti presečni dan ugotovila 318 milijonov evrov negativnega kapitala. Izračune je opravila družba Deloitte.
V ovadbi je NPU navedel, da so se vodilni v Banki Slovenije zavedali, da je šlo za simulacijo, ne pa za pošteno, tržno vrednost premoženja in kapitala banke. Tako naj bi “vede neupravičeno” prikazali negativen kapital banke.
Ta ugotovitev je bila podlaga za odredbo o sanaciji banke, ki je bila podlaga za zajetno davkoplačevalsko injekcijo banki in reze imetnikov podrejenega dolga. NPU ocenjuje, da so tako osumljenci banki pridobili 257 milijonov evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi zaradi izbrisa podrejenega dolga – imetnikom tega dolga pa prav toliko škode.
Za zlorabo položaja ali uradnih pravic se po kazenskem zakoniku predvideva zaporna kazen od enega do osmih let.
