Velike pomanjkljivosti javne službe, ki naj bi reševala težave najemniškega trga
Javna služba, ki najema lastniška stanovanja in jih oddaja naprej, je tudi letos dosegla zelo skromen rezultat. Razlog za to je po njihovih besedah pomanjkljiv zakonodajni okvir. Ta naj ne bi izkoriščal potenciala službe, ki bi lahko zapolnil tudi prazna stanovanja po državi.
Po tem, ko je januarja lani na Stanovanjskem skladu RS začela delovati javna najemna služba in namesto napovedanih sto, v dvanajstih mesecih opravila le šest oddaj stanovanj, se je slab izkupiček nadaljeval tudi letos.
Javna najemna služba je namreč v letu 2023 prejela le sedem ponudb lastnikov nepremičnin, na koncu pa podpisala eno samo najemno pogodbo. Stanovanje so prevzeli v posest in ga oddali naprej v podnajem upravičencu do podnajemnega stanovanja.
Zavezani k najemninam, ki ne prepričajo nikogar
Na stanovanjskem skladu kot osrednji razlog za majhno število sklenjenih pogodb vidijo v najemnini, ki jo plačujejo lastniku stanovanja. Ta ne sme biti višja od 1,3-kratnika neprofitne najemnine, obenem pa je trenutna ureditev neprivlačna še z vidika davčne obravnave.
“Najemodajalci so tudi zavezanci za plačilo dohodnine od dohodka iz naslova oddajanja premoženja v najem. V predhodnih letih je bila stopnja nižja, od davčnega leta 2023 dalje pa se dohodnina v tem primeru odmeri po stopnji 25 odstotkov od doseženega prihodka,” trenutno stanje opišejo na stanovanjskem skladu.
Spomnimo, da je bila javna najemna služba vzpostavljena zato, da bi pripomogla k reševanju stanovanjskega vprašanja – sklad v praksi najame lastniško stanovanje in ga odda naprej. Najemna služba tako namesto kupoprodajnega v prvi vrsti naslavlja najemniški trg.
Rešitev je sklad ponudil, ker lastniki stanovanj v Sloveniji pogosto navajajo težave zaradi neplačevanja najemnin, stroškov zaradi neustreznega vzdrževanja stanovanj v najemu, težave pa imajo tudi z nezmožnostjo izselitve najemnikov ob koncu najemnega razmerja. Te obveznosti bi sklad prevzel nase.
Pesimistično tudi v leto 2024
Na vprašanje, ali se spremembe obetajo v novem letu, na skladu odgovarjajo pesimistično.
“Za leto 2024 bi si vsekakor želeli več sklenjenih najemnih pogodb z najemodajalci, vendar pa so naša pričakovanja vezana na obstoječ zakonodajni okvir, ki trenutno ne kaže, da bi bilo več sklenjenih najemnih pogodb.”
Ker sami niso pristojni za predloge sprememb in dopolnitve zakonodaje, na težave opozarjajo pristojno ministrstvo. Prepričani so, da ima javna najemna služba sicer precejšen neizkoriščen potencial glede na veliko število praznih stanovanj v Sloveniji.
“Vsekakor bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike. Vendar nudi ustrezno upravljanje, varnost najema ter predvidljive poslovne odnose.”
Vredno je dodati še, da je javnost z najemniško službo slabo seznanjena. Tudi temu naj bi na stanovanjskem skladu v prihodnje namenjali pozornost in aktivnosti.
Trenuten model ni dovolj preučen
Do trenutnega stanja pa je po prepričanju stanovanjskega sklada pripeljala že pomanjkljiva vzpostavitev modela javne službe za najemniško upravljanje, ki po njihovih navedbah ni bil dovolj analitično preučen. Kot trdijo, trenuten model odstopa od predloga, ki ga je sklad, še pred vzpostavitvijo najemne službe, preučili ter oblikovali z zunanjimi strokovnjaki.
Med lastniki nepremičnin, ki se vendarle zanimajo za storitve javne najemne službe, prevladujejo starejše osebe. V dveh primerih sta lastnika svojo nepremičnino oddala v najem z željo po zamenjavi za oskrbovano stanovanje. Z oddajo stanovanja stanovanjskemu skladu, imajo namreč starejši možnost, da v prijavi za najem oskrbovanega stanovanja uveljavljajo določeno prednost.
Medtem v vrsti za podnajemna stanovanja najpogosteje stojijo mlade družine. “Na podlagi 466 vlog, ki smo jih prejeli na podlagi javnega razpisa za podnajem stanovanj, predstavlja 156 vlog mladih družin,” še povedo na stanovanjskem skladu.
