Kdo je javnosti neznani Slovenec, ki ima dobre vezi z novim lastnikom Mercatorja
Analiziramo imperij Anteja Bračića, ki na Hrvaškem posluje tudi z verjetno najbolj vplivnim gospodarstvenikom Pavaom Vujnovcem.
Ljubljanski poslovnež Ante Bračić, ki je širši slovenski javnosti praktično neznan, vlaga v velike gradbene projekte in kupuje nepremičnine na elitnih lokacijah po Sloveniji ter tudi na Hrvaškem, kjer je poslovni partner Pavaa Vujnovca, skorajšnjega večinskega lastnika Mercatorja.
V medijih pa se le redko pojavlja. Kdo je Bračić in kam vse sežejo njegove zveze?
Družinsko podjetje
Osrednje Bračićevo podjetje je Iskra Impuls iz Kranja, v katerem je 59,7-odstotni lastnik. Manjšinska, 19-odstotna solastnica je njegova sestra Maja Bračić Lotrič, oba sta tudi direktorja podjetja.
Dejavnost podjetja je proizvodnja merilne in procesne opreme. Časnik Dnevnik je pred leti pisal, da je podjetje specializirano za projektiranje in proizvodnjo intralogističnih sistemov, predvsem avtomatskih regalnih dvigal, hidromehanske opreme za hidroelektrarne in namakalnih sistemov.
Iskra Impuls zadnja leta ustvarja po sedem oziroma osem milijonov evrov prihodkov. Med letoma 2019 in 2021 je imela po dva milijona evrov dobička, lani pa je bil ta manjši, okoli 300 tisoč evrov.
Gradbeni pohod
Iskra Impuls je med drugim postala lastnica hrvaške hčerinske družbe kranjskega podjetja Iskraemeco. To je, kot izhaja iz poročanja hrvaških medijev, nekoč, ko je bil Iskraemeco še državen, vodil Bračićev oče Krešo Bračić.
Takrat je bilo podjetje, kot je mogoče razumeti iz javno dostopnih podatkov, v lasti Iskraemeca in hrvaških sovlagateljev. Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta nato leta 2007 Iskraemeco prodali egiptovskemu podjetju El Sewedy, kasneje pa je hrvaško družbo prevzela Iskra Impuls. Hrvaški Iskraemeco se predstavlja kot proizvajalec pametnih števcev.
Iskra Impuls pa je v zadnjem desetletju postala tudi pomemben igralec v gradbeništvu. Med drugim je 49-odstotna lastnica podjetja K.Tivoli, v katerem ima prav tako 49 odstotkov Kolektor Koling, po en odstotek pa podjetje Tineta Vadnala, direktorja Kolektor Kolinga, ter nepremičninska družba Stoja Zorana Đukića.
Prek hrvaškega Iskraemeca je lastnica gradbenoinženirske družbe Gorenjc. Z nekdanjim direktorjem Energoplana in manjšinskim lastnikom gradbene družbe Gorenjc Simonom Janom pa si deli lastništvo gradbenega podjetja Tosidos, v katerem je Bračić tudi prokurist.
Veliki projekti v prestolnici
Bračić največ gradi prek podjetja K.Tivoli, ki ima za seboj nekaj velikih projektov v Ljubljani.
Eden prvih je bil dokončanje soseske Belle vie Tivoli na Frankopanski ulici v Ljubljani, ki jo je začel graditi Energoplan, a je nato propadel. Kolektor in Gorenje Projekt (takrat še v polovični lasti velenjskega Gorenja, zdaj pa v 100-odstotni lasti Iskre Impuls) sta od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) kupila terjatve do Energoplana in tako prišla do gradbene jame v Šiški. Projekt s 195 stanovanji je bil leta 2016 ocenjen na 40 milijonov evrov.
Poleg že omenjenega Koseškega okna, ki so ga končali pred kratkim, je K.Tivoli gradil tudi stanovanja na Masarykovi, v neposredni bližini glavne železniške postaje. Zemljišče so leta 2018 odkupili od Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana na dražbi za 2,5 milijona evrov. Sklad se je takrat za prodajo odločil, ker so ocenili, da lahko zaradi dobre lokacije iztržijo dobro ceno, s kupnino pa lahko nato gradijo več stanovanj na obrobju. Projekt je bil ob začetku gradnje ocenjen na 20 milijonov evrov.
Prepoznavni partnerji
Bračić nam je na vprašanje, od kod črpa kapital za tako obsežne projekte in širitev, odgovoril: “Nekaj desetletij vodim skupino podjetij Iskra Impuls, GP Sistemi (nekdanji Gorenje Projekt, op. a.), Iskraemeco Zagreb, K.Tivoli, Tosidos in več projektnih podjetij. Ustvarjenega nismo izplačevali lastnikom, temveč vlagali v nove ideje in projekte.”
Dodal je, da so prejšnjo krizo pričakali nezadolženi in z nekaj prostimi sredstvi. “To nam je omogočalo vstop v nepremičninske projekte, kot so Belle vie Tivoli, Koseško okno, Masarykova rezidenca, Kranjska iskrica, nakup Mercatorjevih trgovin, ki smo jih večinoma uspešno zaključili. S skupino nepremičninskih strokovnjakov imamo željo biti dolgoročno prisotni na slovenskem nepremičninskem trgu.”
V preteklosti pa so mediji poročali tudi o povezavah Iskre Impuls s starima lobistoma z velikim vplivom v gradbeništvu, Dragom Isajlovićem ter Janezom Zemljaričem. Iskra Impuls je bila tako solastnica podjetja Gorenje projekt, za katerega je pred leti lobiral Zemljarič, nekdanji šef službe državne varnosti. Od Isajlovića pa je Iskra Impuls kupila Splošno gradbeno podjetje (SGP) Gorenjc.
K.Tivoli sicer želi graditi tudi v neposredni bližini Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Na zemljišču, kjer imajo tudi sedež podjetja, načrtujejo 115 stanovanj, projekt Pod hribom pa naj bi bil vreden okoli 40 milijonov evrov.
Iskra Impuls sodeluje tudi z egiptovskimi lastniki Iskraemeca. Z njimi ima skupno projektno podjetje Emeco nepremičnine, ki je v 40-odstotni lasti Iskre Impuls, preostalih 60 odstotkov pa ima luksemburška družba Elsewedy Capital International. Podjetje je med drugim lastnik zemljišča nekdanje Gorenjske mlekarne v Kranju, ob trgovskem centru Supernova. Gradnja soseske Kranjska iskrica, kjer je predvideno 400 stanovanj, se je začela pred kratkim. Direktor podjetja je Oktavijan Aram, ki je bil nekoč prvi mož propadlega Energoplana, je za Finance projekt ocenil na 60 do 70 milijonov evrov.
Do Mercatorjevih nepremičnin na elitnih lokacijah
Že pred dvema letoma je Bračić kupil skupno deset Mercatorjevih trgovin v Ljubljani, Luciji in na Bledu. Iskra Impuls prostore zdaj trgovski lokal na teh lokacijah oddaja Mercatorju, ki je torej njen najemnik.
Za deset Mercatorjevih lokacij je odštel skoraj 20 milijonov evrov, so poročale Finance, za nakup pa je ustanovil nove projektne družbe, ki so lastniško povezane z Iskro Impuls. Cene posameznih trgovin so se gibale od 668 tisoč evrov pa do 5,5 milijona evrov. Na vseh je vpisano (skupno) posojilo banke v višini desetih milijonov evrov.
Da gre za dobre lokacije z velikim potencialom, je Bračić že pred dvema letoma ugotavljal v pogovoru za Finance. “V Ljubljani je težko priti do zemljišč za stanovanjsko gradnjo na dobrih lokacijah. Pri nakupu že zazidanih zemljišč pa so postopki običajno bolj preprosti, če stanovanjsko gradnjo na območju dovoljujejo občinski prostorski načrti in je možna sprememba namembnosti. Kot že povedano, vse to moramo še proučiti,” je dejal.
Med drugim je kupil trgovine v Murglah, Trnovem, Šiški in na Viču, kjer bi lahko na njihovih mestih, vsaj nekaterih, zrasli novi poslovno-stanovanjski objekti, kar je v prestolnici vse pogostejša praksa. Takšen primer je denimo Koseško okno, kjer je prek podjetja K. Tivoli sodeloval tudi Bračić. Zgradili so objekt s 94 stanovanji, v pritličju pa bo nova poslovalnica Mercatorja.
Nekatere poslovalnice hitro prodal naprej
Na nekaterih lokacijah sprememb še ni, nam je povedal, ker bi morali pred morebitno gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta spremeniti prostorski načrt (OPPN). Ta namreč zdaj dovoljuje le nadomestno gradnjo. Bračić pravi, da želijo razvijati nepremičninske projekte, “ki bodo v skladu s prostorskimi načrti, željami lokalnih skupnosti in našimi zmožnostmi”.
Vsaj tri poslovalnice, ki jih je kupil leta 2021, pa je Bračić hitro preprodal naprej. S spremembo lastništva v družbi TC1AS Invest so bili Mercatorjev supermarket na Kajuhovi na Bledu ter dve poslovalnici v Šiški in na Viču konec leta 2021 prodani skladu Alfi RE.
Kot je dejal Bračić, so po nakupu Mercatorjevih nepremičnin ugotovili, da nekatere “nimajo razvojnega potenciala”, zato prodaja. S tem se je podjetje tudi finančno razbremenilo, je dejal.
Vez do Vujnovca
Njegovi nakupi Mercatorjevih nepremičnin pa so več pozornosti kot pri nas vzbudili pri južnih sosedih. Hrvaški Mercator-H (ta je bil do 21. decembra lani v lasti Mercatorja, nato pa prodan Konzumu) je Bračiću prodal enega od zagrebških trgovskih centrov. To je sprožilo serijo medijskih objav o tem, da je Bračić poslovni partner Pavaa Vujnovca, in tudi očitkov, da je bil center prodan pod tržno ceno.
Vujnovac in Bračić sta bila med lastniki zagrebškega podjetja Adria Coast Turizam, ki je v Postiri na Braču zgradilo velik hotel Grand View. Hotel je bil zaradi svoje velikosti in izstopanja v ribiškem mestecu predmet javnih polemik. Lani, kmalu po odprtju, so ga prodali hotelski skupini Jadran v večinski lasti pokojninskih skladov PBZ Croatia osiguranje ter Erste plavi.
Po pisanju hrvaških medijev pa naj bi imela Vujnovac in Bračić še več drugih skupnih podjetij, ki se ukvarjajo z nepremičninami.
V Mercatorju so za Forbes Slovenija zanikali, da bi nepremičninske posle v Sloveniji sklepali z ljudmi, ki so blizu Vujnovcu, ter poudarili, da naj tudi notranje revizije ne bi pokazale nepravilnosti. Pojasnili, da je trgovec v paketni prodaji nepremičnin leta 2020 k nakupu povabil 24 potencialnih kupcev, zavezujočo ponudbo pa je oddal le Bračić. “Prodajna pogodba je bila podpisana v skladu s tržnimi oziroma komercialnimi pogoji, s katerimi si je Mercator zagotovil stabilno in dolgoročno dobičkonosno poslovanje na lokacijah,” so posel komentirali v trgovski družbi.
Bračić pa nam je dejal, da je bil za posel z Mercatorjem izbran kot najugodnejši ponudnik.