Sveži podatki o električnih vozilih v Sloveniji: ambiciozni cilji, a prodaja šepa

Slovenija si bo v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki ga bo v kratkem poslala v Bruselj, predvidoma zadala ambiciozne cilje tudi na področju prometa.

Gre za največji segment v strukturi porabe končne energije pri nas (38 odstotkov), ki ustvari tretjino naših emisij ogljikovega dioksida. Ko so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo lani začeli pripravljati novi NEPN, je sogovornik prometni sektor označil za “rak rano” naše družbe, saj tu emisije najslabše obvladujemo.

Končni osnutek NEPN še ni objavljen, v februarski delovni različici pa je pisalo, da želi Slovenija do leta 2030 doseči 55-odstoten delež električnih vozil v prvih registracijah za osebne avtomobile ter da bi električna vozila takrat predstavljala 12 odstotkov voznega parka Slovencev. Upoštevajoč trenutno število osebnih vozil v Sloveniji (1,23 milijona) bi moralo na naše ceste do 2030 zapeljati okoli 140 tisoč električnih vozil.

Pisci NEPN si želijo, da bi do 2030 elektrika poganjala tudi desetino lahkih tovornih vozil in avtobusov na naših cestah.

Poldrugi odstotek voznega parka

Današnja realnost je precej drugačna. Kot kaže nedavno objavljeno poročilo resornega ministrstva, je bilo na zadnji dan lanskega leta skupaj registriranih 18.719 osebnih električnih vozil, od tega 12.713 baterijskih električnih vozil (BEV) in 6.006 priključnih hibridov (PHEV).

Glede na podatek, da se po naših cestah vozi 1,23 milijona osebnih vozil, alternativni pogon predstavlja poldrugi odstotek voznega parka Slovencev, kar je daleč od želenih 12 odstotkov.

Poleg tega je bilo registriranih še 455 električnih lahkih komercialnih vozil (kategorija N1), 7 težkih komercialnih vozil (N2, N3) – v Krki pravijo, da so registrirali prvega pri nas – ter 27 avtobusov kategorij (M2, M3).

Zaskrbljujoč pa je trend; kljub subvencioniranju električnih vozil prave rasti prodaje za zdaj ni. Pravzaprav se dogaja nasprotno. Število novih registracij električnih vozil je v prvih štirih mesecih letošnjega leta upadlo s 1.453 na 1.141 avtomobilov, kar pomeni zmanjšanje za petino. Najbolje prodajana modela električnih vozil ostajata Tesla 3 in Tesla Y.

Cena, infrastruktura, negotovost

Poleg pomanjkljive polnilne infrastrukture, ki naj bi se v prihodnjih letih tudi s pomočjo državnih spodbud izboljšala, je glavni izziv cena.

Da je to eden glavnih razlogov za to, da se je prehod k uporabi električnih avtomobilov upočasnil, je nedavno za Delo dejal Danilo Ferjančič, generalni direktor podjetja Porsche Slovenija. "Dejstvo je, da ni prave ponudbe za avtomobile po ceni pod 25 tisoč evrov, kar je še neka zgornja sprejemljiva cena za povprečnega slovenskega potrošnika," je dejal in dodal, da taka ponudba prihaja v prihodnjih dveh do treh letih.

Morda pa na negotovost med potrošniki vplivajo tudi vladni ukrepi, denimo nejasnosti glede vplivov novega omrežninskega sistema, ki začne veljati s prihodnjim mesecem, na cene elektrike in s tem ekonomiko prehoda na električni pogon.

Omenimo, da bodo od prihodnjega leta lastniki električnih avtomobilov plačevali tudi dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ki je do zdaj niso. Bo pa dajatev za električna vozila nižja kot za bencinska in dizelska vozila, ki plačujejo med 62 in 565 evrov letno (odvisno od prostornine motorja). Za električna vozila z dovoljeno maso do vključno 1.750 kilogramov bo dajatev znašala 56 evrov, za težja pa 62 evrov letno.

Po drugi strani je v NEPN med drugim omenjeno, da bi leta 2025 spremenili zakon o davku na motorna vozila v smeri večje progresivnosti davka za lahka osebna in komercialna vozila glede na emisije CO2 ter maso, kar bi pomenilo relativno ugodnejšo obdavčitev za nizkoemisijska električna vozila.