Pozabljena ameriška regija bi lahko kmalu postala nesramno bogata
V regiji, kjer je še lani v revščini živela slaba četrtina otrok, so odkrili velike zaloge minerala, ki se uporablja v baterijah.
Veliko puščavsko območje, ki se razteza ob ameriško-mehiški meji in je od Los Angelesa oddaljeno dobre tri ure vožnje, verjetno ni prva podoba, ki se ljudem izriše ob misli na jug Kalifornije.
Okrožje Imperial je polno pozabljenih znamenitosti, z le 180 tisoč prebivalci pa tudi eno najmanj poseljenih okrožij v regiji. A naenkrat tja z zanimanjem pogledujejo ameriški politiki.
Razlog ni nabiranje glasov, temveč bogastvo z litijem, ki se skriva globoko pod površjem. Redek mineral se uporablja v baterijah, zaradi vse večje uporabe električnih avtomobilov pa povpraševanje po njem skokovito raste.
Po navedbah ameriškega ministrstva za energijo je v Imperialu toliko litija, da je mogoče proizvesti 375 milijonov baterij za avtomobile. To je več, kot je danes na ameriških cestah vseh električnih avtomobilov skupaj.
Okrožje, ki se zdaj predstavlja kot dolina litija, sedi na približno 3.400 kilotonah tega minerala, ugotavlja študija državnega laboratorija Lawrence Berkeley. Pridobivanje litija bi lahko tam trajalo sto let.
Mineral, ki bi številne potegnil iz revščine
Po navedbah kalifornijskega portala SFGEN gre za regijo, kjer je v revščini še lani živela skoraj četrtina otrok. In čeprav se je leta 2021 mediana letnega dohodka v Imperialu gibala okoli 49.000 dolarjev (45.4 tisoč evrov), so bili dohodki v nekaterih mestih krepko pod državnim povprečjem.
Lokalne oblasti so zdaj prepričane, da bo odkritje izboljšalo standard številnih družin.
Po ugotovitvah kalifornijske energetske komisije iz leta 2020 bi bila lahko letna proizvodnja litijevega karbonata vredna sedem milijard dolarjev (6,5 milijarde evrov). Komisija je v svojem izračunu predpostavljala, da tona litijevega karbonata stane 12 tisoč dolarjev oziroma dobrih 11 tisoč evrov.
Prejšnji teden so sicer cene litijevega karbonata na Kitajskem padle na dvoletno dno. Še vedno pa je bilo za metrično tono treba odšteti 15 tisoč evrov, kar je več kot pred tremi leti.
A pridobivanje litija je vse prej kot enostavno naloga. Znanstvenik laboratorija Lawrence Berkeley Pat Dobson je za SFGATE pojasnil, da geotermalne proizvodne vrtine globoko pod površjem črpajo slanico, ki je bogata z litijem. Ko se litij loči od slanice, tekočino prečrpajo nazaj pod zemljo.
Dobson pa je spomnil še na veliko porabo vode.
