Po dizelskih avtih evropski poslanci še nad izpuste tovornjakov in avtobusov
Evropski parlament je podprl osnutek zakona, ki uvaja strožje omejitve glede emisij za tovornjake. S tem poslanci na podoben način kot pri avtomobilih napovedujejo, kdaj bo odklenkalo dizelskim tovornjakom.
Evropski parlament je potrdil spremembe zakonodaje, s katerimi zaostruje standarde za izpuste ogljikovega dioksida pri težkih vozilih in uvaja nove postopne cilje za obdobje do leta 2040, poroča portal Euroactiv.
Nove omejitve izpustov bodo veljale za skoraj vsa nova težka vozila s certificiranimi izpusti ogljikovega dioksida; vključno z manjšimi tovornjaki, mestnimi avtobusi, avtobusi in priklopniki.
Med izjemami bodo le vozila, ki se uporabljajo v rudarstvu, gozdarstvu in kmetijstvu, vojaška in gasilska vozila ter vozila za uporabo v civilni zaščiti, redarstvu in zdravstvu, so sporočili iz parlamenta.
Proizvajalci bodo morali izpuste ogljikovega dioksida iz težkih tovornjakov – vključno z vozili, kot so smetarska vozila in mešalci betona – in avtobusov do leta 2030 zmanjšati za 45 odstotkov, v primerjavi z letom 2019. Do leta 2035 za 65 odstotkov in do leta 2040 za 90 odstotkov.
Še strožja so pravila za nove mestne avtobuse, ki bodo morali že do konca tega desetletja svoje izpuste zmanjšati za 90 odstotkov in do leta 2035 postati vozila povsem brez izpustov.
Podobno kot zdaj pri tovornih vozil so evropski poslanci v preteklosti določali tudi datum, ko bo prepovedana registracija dizelskih in bencinskih avtomobilov.
Bruselj upa na drastično zmanjšanje dizelskih vozil
V Bruslju ob sprejetju nove zakonodaje napovedujejo povečanje števila vozil z ničelnimi emisijami, med katere spadajo tovornjaki z baterijskim in vodikovim pogonom. Medtem predvidevajo drastično zmanjšanje števila dizelskih tovornjakov. Spomnimo, da kar 96 odstotkov vseh lani prodanih novih tovornih vozil še vedno poganja dizel.
Euroactiv ob tem dodaja, da naj bi EU na račun dodatnega zmanjšanja izpustov v cestnem tovornem prometu lažje dosegla svoje podnebne cilje.
“Prehod na tovornjake in avtobuse z ničelnimi emisijami ni le ključnega pomena za doseganje naših podnebnih ciljev, temveč tudi ključno gonilo za čistejši zrak v naših mestih,” je v izjavi povedal glavni pogajalec Bas Eickhout (Zeleni/EFA).
Poslanci so osnutek zakona potrdili s 341 glasovi za in 268 proti.
Ob Zelenih/EFA je za nova pravila glasovala še večina levosredinske skupine S&D, liberalne skupine Renew in skupine Levice. Proti je bila večina desnosredinske EPP, nacionalistične ECR in skrajno desne ID.
Evropske cilje so medtem podprli nekateri veliki proizvajalci tovornjakov. Generalni direktor skupine Volvo Martin Lundstedt jih je v nedavnem intervjuju za Euractiv označil za “stroge, a izvedljive”.
“Vprašanje je, ali bodo naročniki plačevali višje cene”
Nad dogajanjem niso navdušeni v Združenju za promet na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
“Prevozniki, ki so naši člani, bodo kupili tehnologijo, ki bo na trgu. Ali bo to elektrika, vodik ali karkoli drugega,” razlaga direktor združenja Robert Sever, ki opozarja tudi na prelivanje višjih stroškov zelenega prehoda na kupce. “Za podjetja je pomembno, da bodo lahko po višji ceni, po kateri se bodo nova vozila prodajala, prodali tudi svoje storitve. Vprašanje je, ali bodo naročniki pripravljeni plačevati višje cene. Kot zdaj kaže, so vse nove tehnologije sto, dvesto, tudi tristo odstotkov dražje, kot so obstoječa vozila na fosilna goriva.”
V Združenju za promet so do odločitev Bruslja kritični tudi zato, ker naj ne bi bile povezane in realne.
Kot glavno težavo izpostavljajo pomanjkanje primerne infrastrukture tako po Sloveniji kot drugod po Evropi.
“Vrstijo se obljube o začetku gradnje infrastrukture za nove tehnologije. Ampak če govorimo o zmanjševanju izpustov do leta 2030, bi morali že imeti infrastrukturo, kjer bi se lahko menjavale baterije ali kakršnakoli tehnologija se bo že uveljavila v praksi,” poudarja vodja interesnega združenja podjetij v panogi transporta in logistike.
Robert Sever na stari celini tako pogreša strategijo in načrt, po katerih bi lahko države dejansko zmanjševale izpuste.
“Proizvajalci na trgu denimo nimajo vozil, ki bi bila primerna; še posebej na dolge proge. Distribucija in kratke relacije bi šle skozi, ampak kako boš prevoznika prisilil v uporabo električnega vozila med Slovenijo in Belgijo, Nizozemsko, Francijo in tako naprej,” poudarja.
Nove omejitve morajo potrditi še evropski ministri
Osnutek zakona, o katerem so se neformalna pogajanja končala januarja, morajo uradno potrditi še ministri držav EU. Pri tem se pričakuje večina.
Evropska komisija bo morala najpozneje leta 2027 tudi analizirati učinkovitost in vplive spremenjene uredbe. To posebej velja za vplive sprememb na manjša tovorna vozila.
Težka vozila so po navedbah Sveta EU odgovorna za več kot petino emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa v EU. Emisijski standardi za nekatera med njimi so bili prvič določeni leta 2019.
