Poslanci za omejevanje ogrevanja na plin: “Neodgovorno bi bilo zanikati trend”
Poslanci odbora za infrastrukturo so iz predloga novega energetskega zakona umaknili prepoved uporabe trdnih goriv za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah. Omejitve glede plina v teh stavbah ostajajo, za pol leta se zamika presečni datum.
Odbor državnega zbora (DZ) za infrastrukturo je danes po pisanju STA obravnaval predlog novega energetskega zakona in sprejel več dopolnil.
Koalicija je skladno z napovedmi vložila dopolnila, s katerimi se iz predloga umika prepoved uporabe trdnih goriv za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih.
Odbor pa je zavrnil predloga SDS in NSi, da bi črtali tudi omejitve glede rabe plina za ogrevanje gospodinjstev, je pa za pol leta zamaknil datum uveljavitve omejitev.
Predlog tako zdaj določa, da vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025. Doslej je bil v predlogu ta datum 1. julij letos.
“S tem vlada svojim državljanom daje jasno vizijo zelenega prehoda in popolnega razogljičenja najkasneje v naslednjih 25 letih, kamor sodi tudi popolna opustitev rabe zemeljskega plina za ogrevanje stavb. Neodgovorno bi bilo zanikati trend, ki je jasen, delovati proti političnim zavezam, ki so bile dane v preteklosti, in ne omejevati fosilnih goriv, če vemo, da je to kritičnega pomena za naš razvoj,” je dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.
Nataša Sukić iz Levice pa je poudarila nujnost ukrepanja zaradi podnebnih sprememb in tudi onesnaženosti zraka z drobnimi prašnimi delci.
Odbor bo kolegiju predsednice DZ predlagal, naj predlog energetskega zakona uvrsti na redno sejo DZ, ki se bo začela 22. aprila.
Omejitve pri koncesijah
V predlogu ostajajo določila, da bodo lahko lokalne skupnosti nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.
Pogoji za podaljšanje koncesij za distribucijo plina v predlogu ostajajo nespremenjeni, je pa z dopolnilom dodano, da se lahko koncesije podaljšajo večkrat za opredeljeno obdobje (pet oz. sedem let). “Časovno omejeno podaljševanje koncesij je predvsem signal za občine in distributerje, da se aktivno vključijo v pripravo na distribucijo obnovljivih plinov. Menimo, da je smiselno izkoristiti že zgrajen plinski sistem, ki lahko pozimi bistveno razbremeni električni sistem,” je dejala državna sekretarka.
NSi še vedno žuga z referendumom
NSi, ki danes z dopolnili ni uspela, sicer že nekaj časa napoveduje možnost zbiranja podpisov za zakonodajni referendum. Črtala bi vse določbe, ki se nanašajo na uporabo plina.
Poleg tega bi k določilu, da imajo energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja na določenem območju prednost pred posameznimi sistemi, dodali izjemo, da to ne bi veljalo za odjemalce z lastnim ogrevalnim sistemom na obnovljive ali nizkoogljične vire, če bi pri tem ustvarjal nižje emisije kot distributer toplote.
Novi zakon bo po navedbah STA prinesel še vrsto drugih rešitev, med drugim poenostavitev in pospešitev postopkov dodeljevanja spodbud, ki bodo predvidoma digitalizirani, poenostavitev črpanja evropskih sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij Šaleška dolina in Zasavje ter ureditev ukrepov v primeru krize na področju oskrbe z energijo.
