Eden največjih ladjarjev v Hongkongu pri start upih išče trajnostne rešitve
Podjetje Wah Kwong, ki ga vodi predsednik Hing Čao, v iskanju novih zamisli za zmanjšanje emisij vlaga v start up za proizvodnjo vetrne energije na Irskem, sklepa partnerstvo s start upom za umetno inteligenco iz Šendžena ter v Londonu ustanavlja posebno enoto za naložbe v trajnost.
Medtem ko ladijski sektor težko najde soglasje, kako zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, se je eden najstarejših in največjih ladjarjev v Hongkongu odločil za naložbe v obnovljive vire energije. Podprl je zagonsko podjetje za proizvodnjo vetrne energije, saj išče nove ideje, ki bi konservativni industriji pomagale pri plovbi proti brezogljični prihodnosti.
Družba Wah Kwong Maritime Transport Holdings je vložila nerazkrit znesek v Gazelle Wind Power, zagonsko podjetje s sedežem v Dublinu, ki razvija plavajoče platforme za pomorske vetrne turbine. Posel, o katerem se sprva ni poročalo, je bil sklenjen lansko poletje.
To je prva tovrstna naložba podjetja Wah Kwong v sektor obnovljivih virov energije, je v intervjuju ob robu septembrske konference Forbes Global CEO Conference v Singapurju razkril predsednik Hing Čao, čigar dedek je ladjarsko podjetje ustanovil leta 1952.
Stava na pomorske obnovljive vire
“Naj bo to amoniak ali metanol, če je zelen, bo izhajal iz vodika, vodik pa bo najučinkoviteje proizveden na morju,” je dejal Čao, ki je tudi predsednik azijskega odbora za dekarbonizacijo italijanske certifikacijske skupine Rina. Amoniak in metanol sta čistejši, vendar dražji alternativi težkemu kurilnemu olju (t. i. bunkerskemu gorivu), ki poganja večino svetovnih komercialnih plovil.
Da bi vodik veljal za zelenega, ga je treba proizvajati z uporabo obnovljivih virov energije, kot je veter. Vetrne elektrarne na morju lahko proizvajajo električno energijo učinkoviteje kot vetrne turbine na kopnem, saj je ocean bolj vetroven.
“Trdno smo prepričani, da bo dober in trajnosten sistem vetrnih elektrarn na morju postal ključ za sprostitev prihodnjega goriva za plovila,” je dejal Čao. To je pomembno, saj je po podatkih Mednarodne pomorske organizacije (IMO) – agencije Združenih narodov, ki ureja to panogo – pomorski promet odgovoren za približno tri odstotke svetovnih emisij toplogrednih plinov na leto. IMO si je zastavil cilj, da bo industrija do leta 2050 dosegla ničelne emisije toplogrednih plinov.
“Ni ene same rešitve”
Amoniak in metanol ter utekočinjeni zemeljski plin (LNG) so med več možnimi čistejšimi alternativami bunkerskemu gorivu, zato je težko doseči soglasje.
“Če pogledamo, kako kompleksen je ladijski promet – različne vrste tovora, različne vrste trgovskih poti, različne vrste infrastrukture in različne stopnje gospodarskega razvoja v različnih pristaniščih – ni ene same rešitve,” je dejal Čao. “Predloženih je bilo veliko predlogov in idej, vendar ni bilo dovolj ukrepov.”
Wah Kwong trenutno upravlja floto 79 plovil, med katerimi so tankerji za prevoz nafte ter ladje za prevoz suhih tovorov in utekočinjenega naftnega plina (LPG). Večina njegovih strank naj bi bila kitajska podjetja za zakup ladij, vendar si Čao prizadeva za diverzifikacijo baze strank podjetja Wah Kwong in razreda ladij, ki jih upravlja. Podjetje ima v lasti sodobno floto 37 plovil, ki jih izposoja.
Vložki v umetno inteligenco
Podjetje Wah Kwong si v zadnjem času prizadeva uporabiti tehnologijo umetne inteligence – trenutno najbolj vroče tehnološko področje – za povečanje učinkovitosti svojih ladij in s tem zmanjšanje emisij ogljika.
Avgusta je ladjarsko podjetje sklenilo strateško partnerstvo z zagonskim podjetjem za umetno inteligenco ZhenDui Industry Artificial Intelligence s sedežem v Šendženu, ki ga podpira vodilna kitajska ladjedelnica China State Shipbuilding Corp.
“Umetna inteligenca se že uporablja pri upravljanju ladij,” je dejal Čao. “Upamo, da bomo postali eno od prvih resnično pametnih podjetij za upravljanje ladij in ladijski promet na svetu.”
Razogljičenje je globalno vprašanje
Tudi druga zagonska podjetja uporabljajo umetno inteligenco, da bi pripomogla k večji učinkovitosti zelo ciklične industrije ladijskega prometa. Primer je podjetje Seadronix iz Južne Koreje, ki se je letos uvrstilo na Forbesov seznam Asia 100 to Watch.
Seadronix, ki je bil ustanovljen leta 2015 in ga podpira SoftBank Ventures Asia, svoj sistem za spremljanje in upravljanje pristanišč z umetno inteligenco uporablja v večjih pristaniščih v Južni Koreji, kot so Busan, Inčeon in Ulsan, da pomaga varno in učinkovito voditi ladje.
Čao je povedal, da Wah Kwong načrtuje več naložb v trajnost. Lani je ustanovil posebno enoto v Londonu, da bi bil bližje najnovejšim tehnologijam. “Veliko takšnih [trajnostnih] tehnologij prihaja iz Evrope,” je dejal.
“Razogljičenje je globalno vprašanje,” je dodal Čao. “Medtem ko bo veliko tehnologije prišlo iz malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij v Evropi, so proizvodne zmogljivosti močno skoncentrirane v Aziji, zlasti na Kitajskem.”
Avtor članka je John Kang/Forbes.