Ustavno sodišče zavrglo pobudo Petrola, trgovec razočaran
Petrol je predlagal oceno ustavnosti člena uredbe, s katerim vlada omejuje marže na bencin, dizel in kurilno olje, a sodišče pravi, da mora trgovec najprej izčrpati redna pravna sredstva.
Po tem, ko je vlada v začetku decembra v boju z inflacijo omejila marže naftnih trgovcev, je Petrol odgovoril s pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti ter predlogom za začasno zadržanje izvrševanja uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov.
Petrol je trdil, da je vlada s 13. členom uredbe, v katerem omejuje maržo, kršila več členov ustave, med drugim 33. člen, ki govori o pravici do zasebne lastnine, in 74. člen o svobodni gospodarski pobudi.
Trgovec je zatrjeval, da se je moral namesto rednih pravnih sredstev obrniti na ustavno sodišče, saj bi ga “zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pred rednimi sodišči izpostavila nesprejemljivemu pravnemu tveganju oziroma naj ne bi bilo na voljo takih pravnih sredstev, s katerimi bi lahko učinkovito zaščitila svoj pravni položaj”.
Uredba je bila sprejeta v začetku decembra, od takrat pa dvakrat spremenjena. Tako zdaj najvišja dovoljena višina marže znaša za dizel 7,83 centa na liter, za 95-oktanski bencin 7,94 centa na liter in za kurilno olje osem centov na liter.
Sodišče: Petrol lahko sproži odškodninski postopek
A ustavno sodišče je zdaj Petrolovo pobudo zavrglo. Glasovalo je osem ustavnih sodnikov, saj se je Rok Čeferin izločil. Sedem članov ustavnega sodišča je podprlo zavrženje pobude, proti je glasoval le Rajko Knez, ki je podal tudi ločeno mnenje.
Kot je razumeti iz sodbe, ustavno sodišče ne vidi razloga, da Petrol ne bi uporabil rednih pravnih orodij – da torej ne bi državi sprožil odškodninskega spora, “v katerem lahko skladno s potekom časa tudi sproti prilagaja višino odškodninskega zahtevka”, ali pa pravdnega postopka. V tem bi trgovec lahko od države zahteval primerno nadomestilo zaradi regulacije cen naftnih derivatov.
Iskanje možnosti za zaščito pravnih interesov
“Odločitev ustavnega sodišča sprejemamo z razočaranjem,” so po objavi odločitve sodišča za Forbes Slovenija povedali na Petrolu, ki ga vodi Sašo Berger. “Uredbe, ki so bile po našem mnenju sprejete brez zadostne pravne podlage in brez izpolnjevanja pogojev nujnosti in sorazmernosti, posegajo v ustavno varovane pravice, vključno s pravico do svobodne gospodarske pobude in pravico do zasebne lastnine. Poleg tega je postopek sprejetja uredb potekal brez obravnave Sveta za cene, ki ga zakonodaja predvideva kot ključnega udeleženca pri določanju ukrepov kontrole cen.”
Na vprašanje, ali bodo na državo naslovili odškodninski zahtevek, odgovarjajo, da bodo “nadaljevali z iskanjem vseh pravnih možnosti, ki so nam na voljo, da bi zaščitili poslovne interese skupine Petrol in njenih deležnikov”.
Najprej pa morajo odločitev preučiti.
Ni tveganja insolventnosti
Ustavno sodišče v odločitvi navaja, da “ne more slediti pobudnici, da jo napotovanje na izčrpanje
dosegljivih pravnih sredstev izpostavlja nesprejemljivemu tveganju”. Poudarja, da Petrol v pobudi ne navaja, da bi mu zaradi sporne omejitve marže grozila insolventnost.
Trgovec je namreč pobudo za oceno ustavnosti utemeljeval z navedbami, da ima zaradi regulacije na voljo manj denarja za naložbe v zeleni prehod.
Petrol pa v odzivu za Forbes Slovenija znova poudarja, da so ciliji zelenega prehoda “ključni za naše strateške odločitve in naložbe, ki bodo oblikovale prihodnost našega poslovanja”.
Spomnimo, da so Petrol in drugi trgovci državi pošiljali odškodninske zahtevke, ko je leta 2022 omejevala cene naftnih derivatov. Te so bile nekaj časa po navedbi trgovcev pod nabavnimi cenami. Petrol je najprej zahtevke pošiljal ministrstvu za gospodarstvo. Ker odziva ni bilo, je sledil 106,9-milijonski zahtevek Državnemu odvetništvu Republike Slovenije s predlogom za mirno rešitev spora. To je odvetništvo zavrnilo, zato je maja lani vložil tožbo proti državi.
