IMF rahlo popravil gospodarsko napoved za svet, za Slovenijo nekoliko znižal
Mednarodni denarni sklad (IMF) v svoji spomladanski napovedi pričakuje 3,2-odstotno rast svetovnega gospodarstva. To je malce več, kot so pričakovali januarja.
Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (World Bank) ta teden sestankujejo na vsakoletnem spomladanskem srečanju. Vrh letos poteka med 15. in 20. aprilom v Washingtonu, v torek pa je IMF objavil tudi svojo spomladansko gospodarsko napoved.
V 2024 in prihodnje leto bo svetovno gospodarstvo z enako hitrostjo kot v 2023, in sicer za 3,2 odstotka, so v poročilu World Economic Outlook zapisali pri IMF. Pri tam naj bi se pospešila rast razvitih gospodarstev, ki naj bi letos znašala 1,7 odstotka. V državah v razvoju pa naj bi se rast upočasnila na 4,2 odstotka letos in prihodnje leto.
Inflacija naj bi se vztrajno nižala. Z lanskih 6,8 odstotka bo predvidoma letos upadla na 5,9 odstotka, v 2025 pa še nižje, na 4,5 odstotka. Znova bodo razvita gospodarstva tista, ki se bodo prej vrnila na ciljne ravni inflacije kot države v razvoju.
“Svetovno gospodarstvo je bilo presenetljivo odporno, kljub znatnim zvišanjem obrestnih mer centralne banke za ponovno vzpostavitev stabilnosti cen,” so zapisali pri IMF.
Rahli popravki
Nova gospodarska napoved je rahlo bolj optimistična kot prejšnja. V svoji zadnji gospodarski napovedi iz januarja je IMF ocenil gospodarsko rast v 2024 na 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotka višja ocena od oktobrske. Razlog za popravek navzgor je bila odpornost ameriškega gospodarstva in še nekaterih držav v razvoju, pa tudi državni izdatki na Kitajskem.
Za leto 2025 so pri IMF že januarja napovedali 3,2-odstotno rast.
Napoved gospodarske rasti za naslednji dve leti je pod zgodovinskim povprečjem v obdobju 2010-19, ki je znašalo 3,8 odstotka. K nižji rasti prispevajo visoke obrestne mere centralnih bank za boj proti inflaciji, umik fiskalne podpore v času visokega dolga, ki bremeni gospodarsko dejavnost, in nizka rast produktivnosti, meni IMF.
Pri inflaciji IMF prav tako popravlja napoved navzgor, torej pričakuje višjo inflacijo, kot jo je pričakoval januarja. Takrat so za 2024 napovedali inflacijo v višini 5,8 odstotka, leta 2025 pa 4,4 odstotka.
Kritika ZDA
V spomladanskem poročilu je IMF izrazil neznačilno kritiko politike Združenih držav Amerike (ZDA). Dejali so, da država vodi nevzdržno fiskalno politiko, ki je razlog za višjo rast kot v drugih razvitih gospodarstvih. Lani je ta znašala 2,5 odstotka, letos pa IMF napoveduje 2,7-odstotno rast.
“Izjemna nedavna uspešnost Združenih držav Amerike je zagotovo impresivna in pomembno gonilo svetovne rasti,” so zapisali pri IMF. “Vendar odraža tudi močne dejavnike povpraševanja, vključno s fiskalno naravnanostjo, ki ni v skladu z dolgoročno fiskalno vzdržnostjo.”
Prekomerna poraba Washingtona, kot piše v poročilu, tvega ponovni zagon inflacije in spodkopava dolgoročno fiskalno in finančno stabilnost po vsem svetu, saj zvišuje globalne stroške financiranja.
Luknjo v proračunu ZDA so v zadnjih letih dolble kovidne spodbude, agresivne naložbe v infrastrukturo in čisto energijo ter v nebo rastoči stroški obresti. Pričakuje se, da bo javni dolg do leta 2033 dosegel 45 tisoč milijard dolarjev ali 114 odstotkov BDP. Ob koncu leta 2023 je znašal 97 odstotkov BDP, po podatkih kongresnega urada za proračun.
Kako kaže Sloveniji
IMF Sloveniji letos napoveduje dvoodstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 2,5-odstotno. Lani se je slovenski BDP povečal za 1,6 odstotka.
S tem je IMF potrdil januarsko napoved za Slovenijo. Konec januarja je IMF v okviru letnih posvetovanj, v katerih organizacija ocenjuje zdravje gospodarstva držav, Sloveniji napovedal dvoodstotno rast v 2024. Ta rast je posledica domačega povpraševanja, vključno z večjimi naložbami v popoplavno obnovo in večjo potrošnjo ob rasti realnih plač, so pri IMF dejali v izjavi.
IMF je takrat napovedal tudi, da se bo inflacija letos spustila pod tri odstotke. V poročilu so napovedali 2,7-odstotno inflacijo. Prihodnje leto naj bi ta dosegla ciljno raven Evropske centralne banke (ECB) pri dveh odstotkih.
