Izdelovalci naprav za štempljanje: Povpraševanje poskočilo tudi za 20-krat

V ponedeljek je začela veljati novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki narekuje beleženje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršitelje.

V zadnjem tednu je bila okoli zakona, ki je sicer v veljavi že od 20. maja, zdaj pa se je izteklo prehodno obdobje, burna razprava.

Oglasili so se iz gospodarstva, kjer so prepričani, da so spremembe neživljenjske, in nato še iz koalicije, kjer so neuradno preigravali celo možnost, da bi zakon “zamrznili”, vendar se to ni zgodilo.

Zamik je povezan le z nadzori inšpektorjev, ki bodo uveljavljanje novega zakona preverjali šele po novem letu. Vmes je močno odjeknila še novica, da štempljanje ne bo veljalo za funkcionarje in visokošolske učitelje.

Novi zakon prinaša spremembe oziroma novosti pri vodenju evidenc delovnega časa, v mnogih podjetjih pa so v zadnjih mesecih povpraševali po sistemih in napravah za beleženje delovnega časa. V nekaterih podjetjih jim nova pravila “ne pomenijo nič posebnega, v drugih pa so kritični”.

Podjetjem, ki ponujajo opremo in rešitve za evidentiranje delovnega časa, se je v zadnjih mesecih močno povečalo povpraševanje.

Želijo kombinacijo mobilnega, spletnega in fizičnega beleženja

V Blacbloxu, kjer se ukvarjajo s tehnološkimi rešitvami evidenc delovnega časa, se jim je povpraševanje v zadnjem mesecu povečalo za dva tisoč odstotkov, pravijo v podjetju.

“Povpraševanja so različna, večina želi kombinacijo mobilnega, spletnega in fizičnega beleženja evidentiranja delovnega časa, odvisno od panoge,” pojasnjujejo v Blacbloxu.

Težave se pojavljajo predvsem v gradbeništvu, saj na gradbiščih fizični čitalci niso mogoči. “Težava je tudi v tem, da nimajo vsi zaposleni službenih mobilnikov, na katere bi lahko namestili aplikacijo za beleženje časa,” dodajajo v Blackbloxu.

Paket z enim fizičnim terminalom za 10 zaposlenih znaša okoli 430 evrov brez DDV plus mesečna licenčnina 30 evrov.

Od 70 klicev mesečno do 50 klicev na dan

Zasedene telefonske linije so imeli v zadnjih nekaj mesecih tudi v Špici. Običajno dobijo mesečno okoli 70 do 80 povpraševanj iz Slovenije za svoje storitve (skupno z vsega sveta okoli 200), v zadnjem času pa se je število povzpelo na 40 do 50 klicev dnevno, razlaga direktor Tone Stanovnik.

V dveh dneh imajo tako v povprečju več klicev kot prej v celem mesecu.

“Bolj ko se je bližal začetek veljavnosti novega zakona, več klicev je bilo. Trenutno so tehniki in podporne službe polno zasedene,” pojasni Stanovnik.

Podjetjem ponujajo različne rešitve in celotni podporni sistem s strežniki in aplikacijo. “Podjetja ne potrebujejo nobenih inštalacij in opreme. Vse je v oblaku. V 14 dneh lahko začnejo uporabljati naš sistem,” dodaja Stanovnik.

Štempljanje prek telefona

Če je v preteklosti veljalo, da je štempljanje v službah nujno povezano s kartico in terminalom v prostorih podjetja, je zdaj mogoče vse opraviti prek mobilnega telefona.

Mesečna naročnina za vodenje delovnega časa za 10 zaposlenih je pri Špici 35 evrov. V to je vključena mobilna aplikacija, ki jo imajo zaposleni nameščeno na svojem telefonu in prek nje potrdijo prihode v službo in nato odhod domov. Aplikacija omogoča različne prilagoditve, kot so lokacijska omejitev vnosa prihoda in podobno.

V Saopu, ki s svojimi rešitvami pomaga v šolstvu, domovih za starejše, zdravstvenih ustanovah in proizvodnji, so opazili dva vala večjega povpraševanja. Najprej ob objavi zakona v drugi polovici maja in v začetku novembra, torej slab mesec pred začetkom veljavnosti. Točnih številk niso razkrili, se jim je pa povpraševanje močno povečalo in še vedno dobivajo številne klice z vprašanji. “Telefoni zvonijo neprestano,” so dejali v Saopu.