Slovenca, ki sta razvila električno samokolnico
Podjetje Blockhapp iz severne Primorske je razvilo pametno električno samokolnico, po pridobitvi evropskega patenta pa išče investicije za povečanje proizvodnje ter kupce doma in v tujini.
Ustanovitelja Blockhappa sta Marko Makarovič in Mateja Treven, mož in žena, ki sta se odločila elektrificirati samokolnico za delo v domačem sadovnjaku na strmem pobočju. Nato sta pomislila, da gre za dobro poslovno idejo, in nastala je pametna električna samokolnica Karjola. Ta je že prisotna na slovenskem trgu, kjer je prvo dobavo zabeležila leta 2022, letos pa cilja tudi na tuje trge.
Doslej je Blockhapp prodal 18 Karjol, od tega šest lani. Ustanovitelja verjameta, da ima izdelek potencial, saj naslavlja trend elektrifikacije oziroma trajnosti in trend staranja prebivalstva. “Med našimi kupci je veliko starejših, saj produkt lajša delo in omogoča ljudem, da ostanejo še naprej aktivni okrog hiše. Obenem samokolnica ne ustvarja hrupa, zato je primerna tudi za urbana okolja,” nam je v intervjuju povedala Treven.
Karjola se prodaja po ceni 1.796 evrov za standardno verzijo in 2.699 evrov za premium model ‘adventure’. To je precej več od samokolnic na človeški pogon, katerih cene se začnejo pri približno 80 evrih. A Treven izdelek primerja z električnimi kolesi, saj je tudi tam razkorak v ceni precejšen, obenem pa imajo električna kolesa – kot Karjola – širše možnosti uporabe kot navadna.
Podjetje z dosedanjo prodajo, ki je bila omejena na Slovenijo, še ni ustvarilo dobička. Večino sredstev za zagon podjetja – približno dve tretjini – sta prispevala ustanovitelja sama, ostalo pa podjetniški sklad.
Pot navkreber
Začelo se je, ko je Makarovič podedoval starejšo hišo na severnem Primorskem z nekaj zemlje v hribovitem okolju. Tam so posadili drevesa, a je bilo treba pri delu pogosto potiskati samokolnico v breg. Ker je Makarovič po poklicu industrijski razvojnik, se je vprašal, kako bi bilo to opravilo bolj enostavno. Prišel je na idejo, da bi bila najboljša rešitev motorna samokolnica. Zemlje namreč ni dovolj, da bi bila smiselna večja mehanizacija, kot so traktorji, ipd.
Nato je začel raziskovati trg. Nekatere večje blagovne znamke so razvile določene rešitve za ta namen. Toda po preizkusu je ugotovil, da uporabniška izkušnja teh izdelkov ni dobra, zato je začel razvijati svojega. Makarovič je tako poskrbel za konceptualni razvoj in dizajn Karjole, Treven pa je direktorica podjetja in skrbi za finance ter marketing.
Med uporabnimi rešitvami v dizajnu Karjole je na primer to, da se lahko za transport namesti na vlečno kljuko avtomobila.
"Ko je ideja prišla do neke stopnje zrelosti, smo jo začeli razvijati kot podjetniško idejo," pove Treven, ki je pred tem več kot 25 let delala v finančni industriji. Med drugim je bila glavna finančna direktorica in članica uprave pri zavarovalnici Sava Re in upravitelju premoženja Publikum.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2019 in registrirano v Ljubljani. Ustanovitelja sta se dvakrat neuspešno prijavila za sredstva Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). V tretji prijavi sta vendarle dobila sredstva, in sicer 75 tisoč evrov konvertibilnega posojila. Sama sta prispevala še približno 140 tisoč evrov, kar skupni vložek dvigne na okrog 215 tisoč evrov.
Slovenski patent za Karjolo so pri Blockhappu registrirali leta 2020. Nato so oddali vlogo za evropski patent in ga prejeli junija 2023. Danes ustanovitelja vodita ekipo devetih ljudi, od teh je eden pri podjetju zaposlen.
Izgube in načrt širitve
Podjetje je od ustanovitve poslovalo z izgubo. Ta je v letu 2022 znašala okrog 48 tisoč evrov ob prihodkih v višini 12 tisoč evrov, po podatkih na Ajpesu. Tudi v lanskem letu so po besedah direktorice poslovali v rdečem.
Letos je poglavitni cilj podjetja vstopiti v širšo regijo in trge EU. Dogovarjajo se za vstop na nemški trg. Tam vidijo priložnost, ker ima Nemčija veliko populacijo, veliko kupno moč in obenem velik delež ljudi, ki se zanimajo za kmetijstvo in vrtnarjenje. Trg je zanimiv tudi zaradi stopnje rasti električnih koles v državi. "Več kot polovica ljudi se je pri novih nakupih odločala za električno kolo," ugotavlja Treven.
Za širitev na evropske trge iščejo tudi partnerja, s katerim bi si zagotovili prodajno mrežo v tujini in poprodajno podporo kupcem. Želijo si točk, kjer lahko kupec Karjolo preizkusi, saj gre za nov izdelek višje cenovne vrednosti.
"Naš produkt je kombinacija programske in strojne opreme. Je precej zahteven. Razvoj traja dlje časa, ob vstopu na trg pa moramo strankam zagotavljati tudi podporo," pravi Treven.
Iščejo pa tudi dodatne investicije, s katerimi bi lahko povečali proizvodnjo. Z več slovenskimi podjetji se dogovarjajo, da bi v primeru večjega obsega naročil lahko z njihovo pomočjo proizvedli do tisoč samokolnic na mesec. Potrebujejo zmogljivosti za varjenje, barvanje in sestavljanje.
Podobno kot pri kolesih?
Podjetnica vidi vzporednice med električnimi samokolnicami in električnimi kolesi, ki postajajo vse bolj priljubljena. O subvencijah za njih razmišlja tudi slovensko ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. "Pri kolesih vidimo, kako se je trg spremenil. Sedaj so električna kolesa že prva izbira kupca," pravi Treven. "Na področju samokolnic pričakujemo, da se bo zgodilo podobno, ko bo na trgu dovolj dober produkt."
Z elektrifikacijo se razširi tudi obseg uporabe. Električna kolesa se na primer širijo tudi v smer cargo (tovornih) koles ali pa postajajo nadomestek za avto, ne samo za navadno kolo. Tudi pri električni samokolnici je možnost uporabe širša kot pri navadni, meni Treven.
Prednost Karjole vidi tudi v njeni fleksibilnosti in enostavni uporabi, saj jo lahko "primeš in odpelješ". Ni je potrebno prižigati, registrirati, kar je pogosto treba narediti pri večjih strojih, vseeno pa je zelo zmogljiva oziroma je z njo mogoče marsikaj postoriti.
Treven se sedaj večino časa ukvarja s Karjolo, katere proizvodnja poteka v vasici Levpa na severnem Primorskem. Medtem je Makarovič obdržal svojo redno službo v industrijskem razvoju.