Zakaj ima Švedska vse več ultrabogatašev
Švedska je v zadnjih treh desetletjih doživela vzpon ultrabogatih. Čemu lahko pripišemo takšno število milijarderjev?
Švedska slovi po visokih davkih in zglednem sistemu socialnega varstva, hkrati pa ima vse več milijarderjev. V svetovnem merilu izstopa z enim najvišjih razmerij milijarderjev na milijon prebivalcev – to so štirje milijarderji na milijon prebivalcev, kar je enkrat več kot v Združenih državah Amerike, kjer sicer živi največ milijarderjev na svetu.
Trenutno ima Švedska na Forbesovi lestvici najbogatejših 40 milijarderjev. Mnogi med njimi izhajajo iz bogatih družin. Najbogatejši med njimi je Stefan Persson, potomec ustanovitelja modne blagovne znamke H&M. Na lestvici so tudi njegova sestra in njena družina ter dva njegova otroka. Prav tako so se na račun podedovanega bogastva na lestvico uvrstili trije otroci ustanovitelja Ikee.
“Silicijeva dolina Evrope”
Vse več pa je tudi novopečenih milijarderjev s tehnološkega področja, ki je na Švedskem močno razvito. Eden od razlogov za to je, da je švedska vlada v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v okviru posebnega programa ponudila davčne olajšave vsem, ki so kupili računalnike.
Danes to skandinavsko državo imenujejo tudi “Silicijeva dolina Evrope”. V zadnjih dveh desetletjih je namreč tam vzniknilo več kot 40 podjetij, ki so vredna več kot milijardo dolarjev, piše BBC.
Med tehnološkimi samorogi so tudi Spotify, Klarna in razvijalca iger – King je znan po mobilni igri Candy Crush Saga, Mojang pa je razvil kultno igro Minecraft, ki jo je nato prodal Microsoftu za 2,5 milijarde dolarjev. Med najnovejšimi švedskimi zgodbami o uspehu so tudi Tink, ki ga je Visa med pandemijo kupila za dve milijardi dolarjev, Kry, ki deluje na področju zdravstva, in izdelovalec električnih skirojev Voi.
Poročilo, ki ga je februarja objavil Bussiness Sweden, navaja, da se je v zadnjih petih letih vrednost švedskih start upov podvojila. Lani so bila ta skupaj vredna 239 milijard evrov, zbrala so 4,7 milijarde evrov tveganega kapitala. Globalno zaposlujejo 138 tisoč ljudi, od tega 79 tisoč na Švedskem.
Lani se je Švedska med evropskimi državami po naložbah tveganega kapitala v visoko tehnologijo uvrstila na tretje mesto, po naložbah v podjetja, ki se osredotočajo na izboljšanje družbe in okolja, pa na drugo, še navaja poročilo.
Premožnejši podjetniki se vse pogosteje odločajo za vlaganje v podjetja, ki se osredotočajo na skrb za družbo in okolja – gre za tako imenovani impact investment. Lani je bilo kar 74 odstotkov vseh sredstev tveganega kapitala vloženega v tovrstne start upe, kar je največji delež v Evropski uniji. Evropsko povprečje znaša 35 odstotkov.
Na švedski start up sceni je prisotna tudi močna kultura sodelovanja, je za BBC povedal Ola Ahlvarsson, serijski ustanovitelj start upov. Po njegovem je zaradi svoje velikosti Švedska tudi priljubljen testni trg: “Če želite videti, ali stvar deluje na večjem trgu, lahko to z omejenimi stroški in brez prevelikega tveganja preizkusite tukaj.”
Nekateri ugodni davki
Švedska velja za državo z visokimi davki – premožnejši so na osebne dohodke obdavčeni z več kot 50-odstotno stopnjo, ki je ena najvišjih v Evropi. V letu 2023 so davki v tej državi pomenili 40,7 odstotka BDP, medtem ko je povprečje držav OECD pri 34 odstotkih. Vendar so na drugi strani tudi ugodne obdavčitve.
Leta 2005 so denimo opustili davek na dediščino, leta 2007 pa premoženjski davek. Davčne stopnje na kapitalski dobiček iz delnic so veliko nižje kot davki na plače. Stopnja davka na dobiček podjetij se je znižala z 28 odstotkov v letu 2009 na sedanjih 20,6 odstotka. “Če ste danes milijarder, se vam ni treba preseliti iz Švedske. In dejansko se nekateri milijarderji selijo sem,” je za BBC dejal novinar Andreas Cervenka.
Vse večji razkorak med bogatimi in revnimi
Švedska je zgodovinsko veljala za državo z majhnimi razlikami, vendar se neenakost povečuje. Merjena z razpoložljivim dohodkom gospodinjstev je bila ta po podatkih švedske centralne banke med pandemijo covida večja kot v 80. letih, je pisal Bloomberg. Med vsemi nordijskimi državami je Švedska doživela največji in najhitrejši razkorak med bogatimi in revnimi, so zapisali v Oxfamovem poročilu iz leta 2022.
Po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, je med letoma 2016 in 2021 pet najbogatejših švedskih milijarderjev obogatelo za skupno 18 milijard dolarjev. Knight Frank je leta 2021 napovedal, da se bo število Švedov z neto premoženjem, večjim od 30 milijonov dolarjev, do leta 2025 povečalo za 59 odstotkov.
Nedavna raziskava univerze Örebro pa je pokazala, da je medijska podoba švedskih milijarderjev pretežno pozitivna. Njihovo premoženje naj bi se le redko razlagalo v kontekstu spreminjajočih se gospodarskih politik države. “Dokler se zdi, da milijarderji utelešajo neoliberalne ideale, kot so trdo delo, prevzemanje tveganja in podjetniška naravnanost, se o neenakosti v ozadju ne govori,” je za BBC še povedal raziskovalec Axel Vikström.
