V proračunu lani po prvi oceni za 2,3 milijarde evrov primanjkljaja
Na proračunski primanjkljaj so vplivali predvsem izdatki za blaženje draginje in za pomoč po avgustovskih poplavah.
Državni proračun je lani po prvih podatkih zabeležil 2,3 milijarde evrov primanjkljaja ali 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda.
Prihodki so se v primerjavi z letom prej povečali za 5,5 odstotka, odhodki pa za 12 odstotkov, je poročala STA. Na primanjkljaj so vplivali predvsem izdatki za blaženje draginje in za pomoč po avgustovskih poplavah.
Kot so sporočili z ministrstva za finance, so proračunski prihodki lani dosegli 13 milijard evrov in so bili v primerjavi s predlani višji za 5,5 odstotka. Lanski prihodki so dosegli 99,1 odstotka prihodkov, načrtovanih v rebalansu proračuna.
Decembra 2023 so prihodki dosegli 1,4 milijarde evrov, kar je 30,8 odstotka več kot decembra 2022. Glavnino tega dviga so pomenili prihodki iz EU.
Odhodki državnega proračuna so lani znašali 15,4 milijarde evrov in so bili za 12 odstotkov višji kot leto prej. Proračunski odhodki so lani dosegli 94,2 odstotka načrtovanih v rebalansu.
Decembra 2023 so odhodki dosegli 2,4 milijarde evrov, kar je 29 odstotkov več kot decembra predlani. Glavnino zvišanja so po denarnem toku pomenila izločanja v proračunske sklade, predvsem v sklad za okrevanje in odpornost. S sredstvi iz tega sklada urad za okrevanje in odpornost financira ukrepe v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Investicije in investicijski transferji so bili lani po navedbah ministrstva za finance najvišji v zgodovini. Po preliminarnih podatkih je država zanje lani odštela 2,2 milijarde evrov, je še poročala STA.
