Tovorne ladje se vse bolj izogibajo Sueškemu prekopu
Stopnjevanje napadov hutijevskih upornikov v Jemnu na trgovske ladje je že več kot sto tovornih ladij poslalo na pot okrog Afrike.
Napetosti v Rdečem morju, kjer hutijevski uporniki iz Jemna v ožini Bab el-Mandeb obstreljujejo trgovske ladje, še naprej ogrožajo globalne dobavne verige. ZDA z zavezniki načrtuje odziv na napade. Medtem se ladjarji odločajo za dražje in bolj zamudno potovanje okrog Afrike namesto skozi Sueški prekop.
Po podatkih logističnega velikana Kühne + Nagel so se že 103 tovorne ladje podale na pot okrog Rta dobrega upanja na jugu Afrike. Podjetja razmišljajo tudi o uporabi železniških in zračnih poti. Prehod skozi Suez, ki pomeni 12 odstotkov svetovne trgovine, se jim zdi prenevaren, poroča Bloomberg.
Hutijevci se z napadi vključujejo v konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Napovedali so napade na ladje, namenjene v Izrael, čeprav so od te napovedi obstreljevali tudi ladje, ki nimajo jasne povezave z državo. Zahtevajo pa, da se Palestincem v Gazi, ki jo oblegajo izraelske varnostne sile, pošljejo hrana, zdravila in humanitarna pomoč.
Obstreljevanje hutijevcev se je okrepilo prejšnji teden. Uporniki so napadli tovorne ladje logističnih velikanov, kot so Maersk, Hapag-Lloyd in MSC. Napadenih je bilo tudi več tankerjev, ki prevažajo nafto in naftne proizvode. V odziv so največji logisti ustavili promet skozi Sueški prekop, saj edina pot do ključnega ozkega grla vodi skozi nevarno ožino ob obali Jemna.
Več tednov brez prekopa
Ladjarska industrija se pripravlja na več tednov, ko prehod skozi Sueški prekop ne bo mogoč oziroma varen. Pot okrog Afrike potovanju doda sedem do deset dni in pomeni približno milijon dolarjev (910 tisoč evrov) dodatnih stroškov.
Ker so ladje, ki prevažajo vse od nafte do žita do avtomobilov, prisiljene pluti okoli Afrike, dodatni stroški in zamude predstavljajo tveganje za svetovno gospodarstvo. Rastejo cene nafte, ladijskega prevoza in zavarovalne premije za ladje, ki se odločijo za prečkanje.
Ko je naftno podjetje BP pred dnevi začasno ustavilo potovanja po Rdečem morju, je cena cena zemeljskega plina v Evropi zrasla za kar 13 odstotkov. Naslednji dan je znova upadla. Skok je vseeno osvetlil skrbi, da bi lahko prišlo do motenj v dobavi energije v času, ko je Evropa vse bolj odvisna od utekočinjenega plina (LNG), ki prispe preko tankerjev.
“Upam, da traja nekaj dni ali tednov, seveda pa je treba razmisliti tudi o scenarijih, kjer bo trajalo dlje,” je v intervuju za Bloomberg TV dejal Rolf Habben Jansen, izvršni direktor nemškega ladjarja Hapag-Lloyd. Podjetje je po petkovem napadu na njihovo ladjo ustavilo prehode skozi Sueški prekop.
Določeno mero zaščite bi trgovskim ladjam ponujali mornariški konvoji, a ladjarji opozarjajo, da bi tudi to povzročilo zamude v dobavi in da bi organizacija takšnih konvojev trajala par tednov. Poleg tega bi strogi vojaški konvoji zahtevali veliko sredstev, mnogi ladjarji pa dvomijo, da je na voljo dovolj vojnih ladij, še piše Bloomberg.
Odziv ZDA
Za varnost trgovskih ladij v regiji običajno skrbijo Kombinirane varnostne sile, ki jih sestavljajo ZDA, Združeno kraljestvo in Savdska Arabija. Nekatere ladje imajo tudi lastne varnostne sile. V ponedeljek so ZDA napovedale nove okrepitve v okviru operacije Varuh blaginje (Prosperity Guardian).
Ni še znano, kdaj naj bi operacija stekla, niti kakšen bo odziv ZDA. Ena od možnosti na mizi naj bi bilo tudi obstreljevanju hutijevskih upornikov v Jemnu. Do tega scenarija je zadržana med drugim zaveznica Savdska Arabija, ki se boji zaostrovanja konflikta v regiji, poroča Bloomberg.
V operaciji Varuh blaginje naj bi poleg ZDA sodelovale Združeno kraljestvo, Bahrajn, Kanada, Francija, Italija, Nizozemska, Norveka, Sejšeli in Španija, navaja britanski Guardian. ZDA so za sodelovanje v operaciji prosile tudi Avstralijo. Ta sodelovanju po poročanju Bloomberga ni naklonjena.
