Vlada danes v uvedbo trošarin na sladke pijače?
Ministrstvo za finance bo danes po neuradnih informacijah Forbes Slovenija v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o trošarinah. V tem bo najverjetneje tudi napovedana uvedba trošarin na sladke pijače.
Predsednik vlade Robert Golob je, kot pišemo v članku Za Goloba novi davki dejstvo, Boštjančič še računa, industrija pri Hanu, ta teden na RTV Slovenija napovedal, da bodo okoli 62 milijonov v proračunu, ki jih potrebujejo za polno uskladitev socialnih transferjev v prihodnjem letu, “zagotovili skozi davek na tobačne izdelke, sladke pijače in alkohol”.
Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so nam že prejšnji teden in tudi pred dvema dnevoma dejali, da še preračunavajo učinke morebitnega dviga dajatev na omenjene izdelke.
Danes pa po neuradnih informacijah Forbes Slovenija ministrstvo v javno obravnavo pošilja predlog sprememb zakona o trošarinah. Vsebina predloga zakona bo znana jutri, je pa dejstvo, da bi trošarine na tobak ali alkohol, ki že veljajo, vlada lahko zvišala z uredbo, medtem ko trošarin na sladke pijače danes še nimamo. Tako je mogoče sklepati, da je to bistveni element prihajajočih sprememb zakona.
Uvedba smiselna, a pomemben je način
“S trošarinami bi lahko izboljšali ozaveščenost potrošnikov in poslali simbolično sporočilo, na drugi strani pa bi verjetno relativno močno ogrozili industrijo brezalkoholnih pijač, ki se posledično temu ukrepu močno upira,” meni agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec z ljubljanske biotehniške fakultete in pojasni, zakaj. “Podjetja v tej panogi poslujejo v močno konkurenčnih razmerah, cene izdelkov so nizke, zato so zelo občutljiva na cenovne spremembe.”
Sprašuje se, ali bi ukrep lahko oblikovali tako, da bi zajel vse proizvajalce pijač, tudi uvoznike. Pa tudi, ali bi trošarina in posledično višja cena dejansko zmanjšala porabo teh izdelkov, kar je osnovni cilj.
Dejstvo pa je, pravi, da sladkane pijače in sol zmanjšujejo kakovost prehrane in ogrožajo zdravje, kar je velik prehranski izziv. “To je pomembna tema tudi v mnogih drugih evropskih državah, na primer Franciji in Nemčiji. Industrija se sicer prilagaja, tudi pri nas je sprejela določene zaveze o zmanjševanju deleža sladkorja, a zanje je to zahtevno vprašanje in čez noč radikalne spremembe niso mogoče.”
Tu je še vprašanje javnofinančnih učinkov, ki jih je Boštjančičevo ministrstvo še včeraj preračunavalo. Isto ministrstvo je leta 2021, ko ga je vodil Andrej Šircelj, v odgovoru državljanu na portalu predlagam.vladi.si, ki je predlagal uvedbo trošarin na sladke pijače, pojasnilo, da ideja “ni nujno finančno učinkovita, z vidika stroškov (za zavezanca in za nadzorni organ) ter administrativnih ovir pa zelo obremenjujoča, kar finančni učinek še zmanjša”.
Industrija protestira
Kot smo pisali, so tudi industrijska združenja konec novembra na to temo že sestankovala s predstavniki ministrstva za gospodarstvo.
“Menimo, da so finančni ukrepi, ki vključujejo dajatve na izdelke, nekaterim lahko všečni, vendar izkušnje drugih kažejo, da ne pripeljejo do izboljšanja kulture pitja ali do bistvenih premikov v potrošnji. Poslabša pa se kakovost, saj pridejo na trg cenejši tuji izdelki, poveča se sivi trg in nabava večjih količin pijač v tujini, vse to pa slabo vpliva na domače proizvajalce,” je njihovo stališče povzela direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Zagorc.
Proti uvedbi novih davkov so se v današnjem javnem pismu izrekli tudi v Gospodarskem krogu, ki združuje 15 gospodarskih in kmetijskih združenj ter organizacij. “Kaže, da se nam v novem letu obetajo dodatne obremenitve, na primer dvig trošarin za nekatere izdelke ter uvedba novega davka na sladke pijače. In to kljub opozorilom gospodarstva, da takšni ukrepi ne bodo bistveno vplivali na navade potrošnikov,” so navedli.
