Iz predloga zakona o obnovi: kje bo vlada vzela za sanacijo po poplavah

Novice Bojana Humar 22. novembra, 2023 13.31 > 22. novembra, 2023 13.37
featured image

Vlada naj bi na jutrišnji dopisni seji potrdila predlog zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in ga poslala v državni zbor. Besedilo, ki so ga pridobili na N1, potrjuje doslej znane vire financiranja obnove.

22. novembra, 2023 13.31 > 22. novembra, 2023 13.37

Vlada naj bi na jutrišnji dopisni seji potrdila zakon o odpravi posledic naravnih nesreč.

Sprva je bilo predvideno, da naj bi ministri predlog zakona potrdili danes. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič, so danes opravili obsežno razpravo o zakonu, da pa je še nekaj stvari nejasnih, zato so potrjevanje prestavili na jutrišnjo dopisno sejo.

Ne gre za velika vsebinska vprašanja, je dodal Boštjančič, temveč za nekaj manjših stvari, ki jih želijo pred potrjevanjem razčistiti.

Predlog zakona, ki so ga pridobili kolegi na N1, predvideva ustanovitev proračunskega sklada s 1. januarjem 2024. Na njem se bodo zbirala sredstva na posebnem računu, ločeno od drugih proračunskih sredstev, in sicer iz treh virov:

– davka na bilančno vsoto bank in hranilnic,

– z zvišanjem stopnje davka od dohodka pravnih oseb

– z uporabo čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga

Iz vseh treh virov namerava vlada skupaj zbrati 1,635 milijarde evrov.

Poplave
Vlada namerava z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč zbrati 1,635 milijarde evrov (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Davek na bilančno vsoto bank in hranilnic

Gre za začasni petletni davek, ki se bo v obdobju od leta 2024 do 2028 plačeval po stopnji 0,2 odstotka od osnove, ki jo predstavlja bilančna vsota banke. V petih letih namerava vlada iz tega naslova zbrati 400 milijonov evrov.

Predlog je bil oblikovan po posvetovanjih z bankami in Banko Slovenije ter ob upoštevanju mnenja ECB do podobnih obdavčitev bank, piše v predlogu. Banka Slovenije enkrat letno preverila vpliv davka na stabilnost bančnega sistema v Sloveniji.

Da ne bi prišlo do prekomernega vpliva na finančno stabilnost bančnega sektorja, predlagana ureditev vsebuje določene varovalke. Letni davek tako ne bo smel preseči 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja banke. Banka bo davčno osnovo lahko znižala za znesek plačil donacij v denarju za odprave posledic poplav in plazov ter za znesek, ki p razliko med plačanim davkom od dohodka pravnih oseb po začasno višji stopnji in stopnji, ki je veljala pred začasnim zvišanjem.

Banka Slovenije bo enkrat letno tudi poročala vladi o vplivu tega davka na stabilnost bančnega sistema.

Bankovci za petdeset evrov
Foto: PROFIMEDIA

V mesečnem poročilu, ki ga je Banka Slovenije objavila včeraj, banke pri nas sicer letos nizajo dobre rezultate. V prvih devetih mesecih leta so ustvarili 819,1 milijona evrov dobička pred davki, kar je 124 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Za 120 odstotkov se je povečal tudi čisti dobiček – znašal je 713,7 milijona evrov.

Davek od dohodkov pravnih oseb

Drugi vir financiranja je začasno zvišanje davka na dobiček podjetij. S predlogom zakona je od leta 2024 do leta 2028 predvideno začasno povečanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov. Iz tega naslova se bo v petih letih v proračunski sklad nateklo 975 milijonov evrov.

Spomnimo, prvotno je bilo napovedano zvišanje davka na dobiček podjetij na 21 odstotkov v letih 2024 in 2025, na 22 odstotkov pa v letih 2026, 2027 in 2028.

Vendar je vlada črtala obvezni solidarnostni prispevek, s katerim naj bi za obnovo po poplavah zbrali 160 milijonov evrov. Namesto tega je zvišala stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, torej na 22 odstotkov, za vseh prihodnjih pet let.

Dobiček Slovenskega državnega holdinga

Tretji vir prilivov v proračunski sklad pa je dobiček Slovenskega odškodninskega sklada (SDH). Za obdobje petih poslovnih let po uveljavitvi zakona se čisti dobiček SDH, ki v posameznem poslovnem letu ostane po pokritju morebitne prenesene izgube in oblikovanju obveznih zakonskih rezerv, uporabi za financiranje odprave posledic poplav in obnovo.

Slovenija, Ljubljana,22.11.2023, 22. november, 2023, 81. Redna seja vlade, politika, portret, Vlada, Luka Mesec, Dominika Švarc Pipan, Matjaž Han, ALenka Bratušek, Petra Škofic, Foto:Igor Kupljenik/Bobo

Kot še piše v predlogu zakona, je bilančni dobiček preteklega poslovnega leta v znesku 189,87 milijona evrov ustrezno visok, da bi ga bilo mogoče že letos uporabiti tudi za namen ukrepov predlaganega zakona.

Vlada računa iz tega naslova v petih letih zbrati 260 milijonov evrov.

V predlogu je tudi zapisano, da bodo novi začasni prihodki sicer odvisni od gospodarskih gibanj in dobičkonosnosti poslovanja podjetij. Trenutno so ocenjeni na 1,635 milijona v petih letih.