Hanova rešitev za razvojni kader obležala v predalu
Rešitve, ki bi spodbudile lažje zaposlovanje "razvojnikov", še vedno niso zaživele – čeprav so nekatere zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Zakaj ne in kje se stvari vendarle premikajo?
Matjaž Han je konec maja 2022, ko se je poslancem predstavljal kot kandidat za gospodarskega ministra, dejal, da aktualna vlada ne bo sprejela tako imenovane socialne kapice (to je omejitev višine prispevkov za socialno varnost nad določenim zneskom plače), a obenem predlagal subvencioniranje prispevkov za inženirje oziroma razvojnike. To je zapisano tudi v koalicijski pogodbi.
Ni denarja
Ministrstvo je subvencije predvidevalo v okviru zakona o razvojnih delovnih mestih, katerega priprava se je začela lani, a – kot je poročal N1 – zastala zaradi pomanjkanja denarja.
Na vprašanje, kako daleč je priprava zakona danes, nam na ministrstvu niso odgovorili.
Kot pravijo, pa pričakujejo, da bo “rešitev za večjo globalno konkurenčnost Slovenije za zaposlovanje visokotehnoloških in razvojnih talentov” del sprememb davčne zakonodaje, ki jo pripravlja ministrstvo za finance. Prvi obrisi davčne reforme naj bi bili znani ta mesec.
Ustavi se pri medresorskem usklajevanju
Na Hanovem ministrstvu medtem navajajo, da zaključujejo pripravo mehanizmov za ustrezno nagrajevanje zaposlenih, kar so sicer govorili že lani.
Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju naj bi že spisali. A očitno se je ustavilo pri medresorskem usklajevanju. Kot pravijo na ministrstvu, je bilo po pogovoru z ministrstvom za finance dogovorjeno, da ekipa Klemna Boštjančiča “pripravi predlog alternativnih rešitev”, ki bi bile skladne z načrti v okviru sprememb davčne politike.
Do danes ni zaživel niti pristop “dovoljenja takoj, kontrola kasneje”, ki bi obrnil postopke pridobivanja delovnih dovoljenj za visokokvalificiran kader. Na gospodarskem ministrstvu ukrep še vedno zagovarjajo, medtem pa poudarjajo, da je tudi ta v pristojnosti drugih resorjev: “Z njimi smo opravili pogovor o možnih rešitvah. A takšne rešitve se morajo pripraviti in sprejeti v okviru temu namenjenih sistemskih rešitev, kot sta zakon o tujcih in zakon o delu, zaposlovanju in samozaposlovanju tujcev.”
O spremembah zakona o obdavčitvi pravnih oseb in zakona o dohodnini je prejšnji teden poročalo Delo. Kot navaja časnik, te predvidevajo omenjene spodbude za nagrajevanje v start upih in načine privabljanja ključnega kadra. Spremembe naj bi se med drugim nanašale na posameznike, ki se po desetih letih vrnejo v Slovenijo. Ti bi bili oproščeni plačila dohodnine oziroma bi bila ta omejena s 50 na največ 35 odstotkov davčne stopnje. Na ta način naj bi spodbudili tudi zaposlovanje diplomantov tujih fakultet.
Kadrovska suša kot osrednja težava
Pomanjkanje kadra medtem ostaja pereča težava. To je po navedbah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) osrednji omejitveni dejavnik pri poslovanju, ki ga podjetja krpajo z zaposlovanjem tujih državljanov.
Potrebo po spodbudah za razvojne, visokokvalificirane kadre izražajo tudi podjetja. Ljubljanski Lek, ki bo v prihodnjih letih zaposloval, je denimo lani finančnemu ministrstvu poslal predlog za uvedbo ciljanih davčnih olajšav za visokokvalificirane mlade kadre iz tujine – tako tujce kot Slovence, ki bi se radi vrnili v domovino.
Prihaja razpis za raziskovalce
Je pa gospodarstvo pozitivno sprejelo obujanje ukrepa ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je za drugo polovico leta napovedalo objavo razpisa za raziskovalce v gospodarstvu. Ukrep, ki smo v Sloveniji že poznali, bo financiran s kohezijskimi sredstvi.
“Aplikativno raziskovanje in akademsko udejstvovanje je treba povezati z gospodarstvom. Hitrost in dinamika tehnologij in novih poslovnih modelov je tako velika, da trg zahteva hitro odzivnost,” so ob naši prošnji za komentar povedali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Ukrep mladih raziskovalcev v gospodarstvu je po navedbah ministrstva, ki ga vodi Igor Papič, namenjen zaposlitvam novih raziskovalcev v gospodarstvu in s tem krepitvi raziskovalnih oddelkov. V štirih letih bo podjetjem na voljo nekaj več kot 17,5 milijona evrov za kritje dela stroška dela za razvojne kadre. Za raziskovalce v raziskovalnih institucijah je v načrtu ločen program spodbud.
Mladi raziskovalci v gospodarstvu bodo doktorski študenti. Zanje bodo veljala podobna pravila kot pri mladih raziskovalcih na univerzah in inštitutih.
Podrobni pogoji razpisa še niso znani.