Leta so tekla, vlade so se menjale, dolgovi naraščali – bo zdaj drugače?

Potem ko so nova javnofinančna pravila Evropske unije (EU) pretekli teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili evropski poslanci, so to danes storile še države članice, s čimer je nova zakonodaja na področju ekonomskega upravljanja v EU dokončno sprejeta.

Nova pravila so jasnejša in prožnejša, pa tudi bolj prilagojena posameznim članicam od trenutnih, po poročanju STA zatrjujejo odločevalci.

Zakonodaja o novem okviru ekonomskega upravljanja se bo uporabljala od začetka prihodnjega leta.

Cilj reforme ekonomskega upravljanja v EU je postopno in realistično zniževanje javnega dolga in primanjkljaja, ki bo omogočalo gospodarsko rast ter reforme in naložbe na strateških področjih digitalizacije, zelenega prehoda, sociale in obrambe.

Kako naprej?

Države članice morajo zdaj pripraviti srednjeročne načrte fiskalne politike, ki bodo potrjeni na ravni EU. V Bruselj jih morajo poslati do 20. septembra letos.

V teh načrtih morajo navesti svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za odpravljanje makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije za štiri oziroma pet let. Dolžina je odvisna od nacionalnega zakonodajnega mandata.

Države z javnim dolgom nad 60 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP – med temi je tudi Slovenija z 69,2-odstotnim deležem javnega dolga v BDP – bodo pred pripravo načrta prejele smernice Evropske komisije.

Postopno zmanjševanje dolga

Preventivni del novih fiskalnih pravil vključuje varovalko za zagotavljanje vzdržnosti dolga.

Ta za članice z dolgom nad 90 odstotki BDP predvideva povprečno znižanje deleža javnega dolga za eno odstotno točko BDP na leto, za tiste z javnim dolgom med 60 in 90 odstotki pa za 0,5 odstotne točke. Slovenija torej pade v drugo skupino.

V skladu s trenutnimi pravili so morale članice z javnim dolgom nad 60 odstotki dolg zniževati za eno dvajsetino letno.

Slovenski delež javnega dolga v BDP je lani, kot omenjeno, znašal 69,2 odstotka BDP, kar je kar deset odstotnih točk manj kot v koronskem letu 2020 – a absolutno gledano se je javni dolg v tem času povečal s 37 na 43,7 milijarde evrov. Ker je še hitreje rastel BDP, pa se je delež javnega dolga v BDP zmanjševal.

Fiskalna rezerva za gospodarske šoke

Druga varovalka v preventivnem delu pravil pa je namenjena zagotovitvi fiskalnega prostora v višini 1,5 odstotka BDP pod tremi odstotki BDP javnofinančnega primanjkljaja. S tem želijo omogočiti dovolj manevrskega prostora za odzivanje na gospodarske šoke.

Članice bodo v srednjeročnih načrtih določile pot prilagajanja javnega dolga. Pri tem ne bo treba zagotoviti, da bo po štirih letih dolg pod 60 odstotki BDP, ampak bo moral upadati.

Pravila bodo omogočala podaljšanje poti prilagajanja javnega dolga do največ sedem let, če se bodo članice zavezale določenim reformam in naložbam.

Svet EU je danes dokončno potrdil tudi korektivni del fiskalnih pravil, ki deloma prenavlja postopek presežnega primanjkljaja.

Večja moč Bruslja

Tako finančni minister Klemen Boštjančič kot profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak sta v preteklih mesecih poudarjala, da nova pravila dajejo večjo moč Bruslju.

"Tiste stvari, za katere se bomo zavezali, bomo morali tudi izpeljati. Tu bo imela Evropska komisija bistveno večjo moč kot v preteklosti. Izkazalo se je, da so države v preteklosti pogosto obljubljale reforme, ki pa jih potem niso izvedle. Leta so tekla, vlade so se menjale, dolgovi teh držav pa so naraščali," je lani za N1 dejal Boštjančič.

Mojmir Mrak pa je nedavno v intervjuju za Forbes Slovenija spomnil na našo izkušnjo iz časa bančne krize v letu 2013. "Ena od novitet fiskalnih pravil je, da se bo za vsako državo pripravila projekcija, kako naj bi se zmanjševal javni dolg v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ta pristop je načeloma dober, a sočasno daje Evropski komisiji zelo močno vlogo pri dogovarjanju o tej projekciji. S tem imamo nekaj izkušenj iz obdobja finančne krize, ki niso ravno dobre. V odnosu oziroma v pogajanjih Evropske komisije z državo članico ni čisto vseeno, ali je na drugi strani mize velika ali majhna država."

Izrazil je upanje, da se bomo na poletna pogajanja z Evropsko komisijo (pred sprejetjem srednjeročnega načrta) dobro pripravili.

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, je nedavno ocenil, da bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil v EU "predstavljala velik izziv".