Fiskalni svet: slovenski dolg na dolgi rok ni vzdržen
Fiskalni svet je izdal mnenje, da so vladni predlogi proračunskih dokumentov za prihodnje triletno obdobje neustrezno naravnani, izrazito ekspanzivni in neskladni z lanskim priporočilom sveta EU.
V EU je v času nedavnih kriz veljala odstopna klavzula, ki je dovoljevala odstopanja od proračunskih pravil. A izjemne okoliščine so prenehale veljati z začetkom letošnjega leta, kar sta Evropska komisija in fiskalni svet ugotovila že v prvi polovici lanskega leta, piše STA.
Prihodnje leto bodo začela veljati nova pravila, zato sta vladni okvir za pripravo proračunov in programa stabilnosti prehodne narave. “Kljub temu dokumenta izkazujeta pomanjkanje srednjeročne fiskalne strategije,” je fiskalni svet zapisal v oceni proračunskih dokumentov za obdobje 2024-2027.
Zamujena priložnost in velik izziv
Prehodna narava proračunskih dokumentov po mnenju sveta ne upravičuje njihovih pomanjkljivosti. “Dokumenti predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega ogrodja srednjeročnega proračunskega načrta ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil v EU jeseni letos predstavljala velik izziv,” je oceno fiskalnega sveta povzel STA.
Primanjkljaj sektorja država naj bi se po letošnjem povečanju na okoli dva odstotka BDP do leta 2027 ohranjal na podobni ravni, kljub napovedanim ugodnim makroekonomskim razmeram. “Ključni razlog za povečanje je vnovič načrtovana rekordno visoka investicijska aktivnost, ki je po naši oceni znova precenjena,” so poudarili in dodali, da bodo investicijski načrti zaradi omejitev na strani administracije in absorpcijskih zmogljivosti gospodarstva v predvidenem obsegu težko izvedljivi brez izgube učinkovitosti in da zato povečujejo možnost neustrezne alokacije sredstev.
Analiza nakazuje nevzdržnost dolga na dolgi rok
Ocenjevanje izpolnjevanja fiskalnih pravil na osnovi predloženih proračunskih dokumentov zaradi prehoda v prenovljen sistem ekonomskega upravljanja EU po navedbah sveta ni izvedljivo. “Zaradi pomanjkljivih informacij v dokumentih je onemogočena tudi celovita indikativna kvantitativna ocena. Fiskalna politika je letos naravnana izrazito ekspanzivno, saj se bo strukturni položaj občutno poslabšal. Ta ugotovitev bi ostala enaka tudi v primeru upoštevanja bolj realistične ravni investicijske porabe od navedene v projekcijah,” so opozorili.
Neustreznost predstavljene poti fiskalne politike po mnenju sveta nakazujejo tudi njihove ocene glede zahtevanega strukturnega prilagajanja po novih pravilih EU. Analiza vzdržnosti dolga, pripravljena v skladu z veljavno v prenovljenem sistemu ekonomskega upravljanja v EU, ob tem kaže, da ob upoštevanju dolgoročnih tveganj in odsotnosti ukrepanja ni zagotovljena njegova vzdržnost na dolgi rok, so izpostavili.
Pomanjkljiva verodostojnost srednjeročnega načrtovanja
Srednjeročno proračunsko načrtovanje po njihovem ostaja pomanjkljivo z vidika verodostojnosti, strateškega pristopa in ambicioznosti pri zasledovanju javnofinančne vzdržnosti. “Pomanjkljivosti se zlasti izkazujejo v programu stabilnosti. Pri izračunu strukturnih kazalnikov je po naši oceni prišlo do računske napake pri upoštevanju vpliva navedenih enkratnih ukrepov. Ustrezen izračun bi namreč pokazal strukturno poslabšanje stanja javnih financ v letošnjem letu in tudi nižjo raven najvišje dovoljene ravni izdatkov v predlogu odloka o okviru,” navedbe fiskalnega sveta še povzema STA.
Dokument po njihovih navedbah v nasprotju s preteklo prakso ne vsebuje celovitih informacij o interventnih ukrepih in predvideni dinamiki prihodkov od sredstev EU. “Slednja bodo temeljno določala gibanje neto izdatkov, osrednjega kazalnika novega sistema ekonomskega upravljanja v EU,” so opozorili in navedli še, da je v dokumentu mogoče zaznati tudi nenavadno prilagajanje nekaterih spremenljivk, ki določajo dinamiko javnega dolga.
