Eno največjih mest na svetu se potaplja, država seli prestolnico
Indonezija že nekaj časa načrtuje selitev prestolnice. Namesto Džakarte bo glavno mesto Nusantara, ki pa jo morajo še zgraditi. Za to bodo porabili 35 milijard dolarjev.
Džakarta, ki leži na severozahodni obali Jave ob izlivu reke Ciliwung, je glavno in največje indonezijsko mesto.
V njej živi skoraj 11 milijonov ljudi, če pa prištejemo še okolico, pa kar 30 milijonov ljudi. Skupno ima država 276 milijonov prebivalcev, ki so na več kot 17.000 otokih.
Džakarta se namreč potaplja. Okoli 40 odstotkov površine mesta je že zdaj nižje od morske gladine, poroča Business Insider.
Zato namerava indonezijska vlada namerava prestolnico preseliti v Nusantaro, novo mesto, ki nastaja na vzhodni obali otoka Bornea, kar 870 km severno od Džakarte.
Gradnja nove prestolnice bo stala približno 35 milijard dolarjev, dokončano pa bo šele leta 2045. Tja se bodo nato preselile številne državne institucije in približno 6.000 vladnih uslužbencev. Politiki trdijo, da bo Nusantara do leta 2045 “zelena metropola”, ki jo bo v celoti poganjala obnovljiva energija.
Čeprav dela potekajo že dve leti, še ni povsem jasno, kako bodo gradnjo nove prestolnice sploh financirali. Indonezijska vlada se je namreč zavezala, da bo zagotovila le 20 odstotkov celotnega zneska, ob tem pa si prizadeva, da bo našla še druge vire financiranja.
Pred njimi že Brazilija in Nigerija
Ideja Indonezije sicer ni prva tovrstna na svetu. Brazilija je že leta 1960 prestolnico iz Ria de Janeira preselila v Brasilijo, medtem ko je Abuja leta 1991 nadomestila Lagos kot glavno mesto Nigerije.
Vseeno je odločitev Indonezije prva, ki temelji na podnebni krizi. V zadnjih letih je Džakarta zaradi naraščajoče morske gladine postala najhitreje potapljajoče velemesto na svetu, kar je spodbudilo indonezijske oblasti, da začnejo razmišljati o alternativah.
Zaradi prekomernega črpanja podtalnice se mesto ugreza za okoli šest centimetrov na leto, 40 odstotkov mesta pa je že zdaj pod morsko gladino.
Okoljski strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko bila do leta 2050 pod vodo tretjina Džakarte, če se ne bo hitro kaj spremenilo.
Indonezijska vlada že zdaj porablja na desetine milijard dolarjev za ukrepe, s katerimi poskuša ustaviti poplave v Džakarti.
Kako se je vse skupaj začelo?
Indonezijski predsednik Joko Widodo je avgusta 2019 odobril načrt za selitev glavnega mesta iz Džakarte v novo mesto Nusantara. Kraj so izbrali zaradi bližine morja in dejstva, da je na tem območju razmeroma majhna nevarnost potresov, cunamijev in vulkanskih izbruhov.
Izbira Nusantare naj bi tudi odražala geopolitično vizijo predsednika Widoda in spominja na značilno bistvo Indonezije. Ime Nusantara v dobesednem prevodu namreč pomeni zunanji otoki.
Borneo, ki velja za enega največjih otokov na svetu in kjer nastaja Nusantara, je znan po 140 milijonov let starih deževnih gozdovih, v katerih živijo ogrožene domorodne vrste, med njimi tudi bornejski orangutan.
Približno tri četrtine otoka je indonezijsko ozemlje, preostanek pa pripade Maleziji in Bruneju. Na celotnem Borneu živi približno 23 milijonov ljudi.
Na gradbišču na tisoče delavcev
Gradnja novega glavnega mesta Indonezije se je začela poleti 2022. Najprej je na gradbiščih delalo okoli 100.000 delavcev, zdaj jih dela že okoli 200.000.
Po podatkih na spletni strani tega velikega projekta gradnje novega glavnega mesta naj bi v novi prestolnici sprva živelo okoli pol milijona ljudi.
Zraven tudi znana imena
Do konca tega desetletja nameravajo v mestu zgraditi 50-megavatno sončno elektrarno in uporabljati samo električna vozila.
Pri projektu sodelujejo nekateri svetovno znani posamezniki. Med njimi so tudi nekdanji britanski premier Tony Blair in princ Abu Dabija Mohamed bin Zayed Al Nahyan, ki sta člana odbora izgradnjo Nusantare. Oktobra je inštitut Tonyja Blaira podpisal pogodbo in se zavezal, da bo v novi indonezijski prestolnici zgradil raziskovalni center.
