Vlaganja v omrežje se povečujejo, sčasoma se bo to poznalo na položnici
Elektrodistribucije ob naraščajočem zanimanju za sončne elektrarne, toplotne črpalke, električne avtomobile povečujejo vlaganja v omrežje.
Elektro Ljubljana je tako lani kot tudi letos v prvih dveh mesecih zavrnil 39 odstotkov vlog za izdajo soglasja za priključitev proizvodne naprave iz OVE. Zdaj napovedujejo, da bodo v prihodnjih petih letih za 2,5-krat povečali vlaganja v transformatorske postaje in nizkonapetostno električno omrežje.
Že lani so v omrežje vložili 48 milijonov evrov, kar je za petino nad poslovnimi načrti in približno toliko, kot je predvideno v veljavnem načrtu razvoja distribucijskega omrežja (49,7 milijona evrov).
Letos bi morali po načrtu razvoja vložiti 63,5 milijona evrov, v Elektru Ljubljana pa nameravajo to številko preseči in nameniti 68,6 milijona evrov. Prihodnje leto naj bi vlaganja povečali že na 80 milijonov evrov, v 2026 na 100 milijonov evrov, v 2027 na 120 milijonov evrov.
Umirjanje deleža zavrnjenih vlog
V Elektru vlagajo tudi v digitalizacijo ter večjo prožnost omrežja. Posledično pričakujejo, da se bo delež zavrnjenih vlog umiril oziroma sčasoma začel upadati.
Kot pozitivno vidijo povečevanje števila vlog za priključevanje skupnostnih elektrarn ter spodbude za vgradnjo elektrarn v kombinaciji s hranilniki električne energije. Kdor ima hranilnik, namreč odvečne električne energije ne pošilja v omrežje, temveč jo shrani ter zmanjšuje obremenitev omrežja.
V Elektru Maribor, ki je lani in letos zavrnil tretjino vlog, pa menijo, da bi bilo za sam sistem “veliko bolj smiselno”, če bi lahko distributer določil moč proizvodne naprave in jo po potrebi omejeval. Po veljavni zakonodaji mora distributer vsakemu uporabniku omogočiti zahtevano moč, pravijo.
Prihajajo nove subvencije
Število vlog za sončne elektrarne je sicer letos, po ukinitvi net meteringa, močno upadlo. Na primer, Elektro Ljubljana je v celem lanskem letu prejel 14 tisoč vlog, polovico teh v zadnjem četrtletju, letos pa v prvih dveh mesecih le 221 vlog.
Država pa snuje nove spodbude za sončne elektrarne, ki bi lahko znova spodbudile zanimanje.
Dvig omrežnine
Podobno kot Elektro Ljubljana naj bi vlaganja v omrežje povečevala tudi druga elektrodistribucijska podjetja. To pa bo sčasoma prineslo tudi posledice za odjemalce v obliki višje omrežnine.
Na to je že lani v dopisu pripravljavcem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) opozorila Agencija RS za energijo, ki določa višino tarifnih postavk omrežnine. Vrednost teh postavk, ki so navedene v segmentu omrežnine na naših položnicah za elektriko, agencija vsako leto izračuna na podlagi upravičenih stroškov distributerjev. Ti pa med drugim zajemajo reguliran donos, ki je vezan na načrtovani obseg naložb.
Če bi sledili dinamiki naložb iz veljavnega razvojnega načrta distribucijskega sistema električne energije za obdobje od 2023 do 2032, bi se omrežnina po izračunu agencije v povprečju povišala za 45 odstotkov. “Ob upoštevanju dinamike naložb bi bil v začetnih letih desetletnega obdobja dvig omrežnine nekoliko nižji od povprečnega, v zadnji tretjini obdobja pa bi bil potreben dvig omrežnine med 80 in 100 odstotki,” je v dopisu navajala agencija.
Po nekaterih podatkih naj bi se omrežnina občutneje zvišala po letu 2026, ko se letne ocene vlaganj elektrodistribucij zvišajo na okoli pol milijarde evrov. Dvig pa lahko ublaži hitrejše uvajanje pametnih omrežij.
Staviti na nepovratna sredstva
Agencija je mnenja, da bi morali sprejeti jasne zaveze za operaterje omrežja za pridobivanje nepovratnih (evropskih) sredstev. Tu namreč agencija ne priznava reguliranega donosa na sredstva, kar zmanjša vpliv na dvig omrežnine.
V Elektru Ljubljana ocenjujejo, da bodo predvidoma petino naložb lahko izvedli z nepovratnimi sredstvi, ki “v manjšem obsegu” vplivajo na upravičene stroške.
