Komu gredo na roko visoke cene bakra in aluminija

Cene bakra in aluminija, ki veljata za ključni kovini pri energetskem prehodu, se od začetka leta dvigajo. Predvidena pomanjkanja teh kovin zaradi visokega povpraševanja na surovinske borze privabljajo tudi trgovce, ki so nad posli s kovinami obupali zaradi preteklih padcev.

V drugi polovici leta 2022 in prvi polovici lanskega leta so se surovine na globalni ravni pocenile, kar je centralnim bankam pomagalo v boju z inflacijo. A cene so se ob koncu lanskega leta ustalile na ravni, ki je še vedno 38 odstotkov višja kot pred pandemijo covida-19. Trendu so sledile tudi industrijske kovine, v aprilskem poročilu o trgu surovin ugotavlja Svetovna banka.

Vztrajno visoke cene surovin kljub šibki svetovni gospodarski rasti so posledica različnih dejavnikov. Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu pomenijo tveganje za dražje surovine, a imajo največ vpliva na cene nafte in zlata. Medtem rast cen bakra in aluminija poganja predvsem večje povpraševanje zaradi globalnih investicij v razogljičenje in postopnega okrevanja industrije v največji porabnici kovin, Kitajski.

Analitiki pričakujejo tudi, da ponudba obeh kovin ne bo dosegla povpraševanja, za razliko od litija. Ta je prav tako ključen za energetski prehod in razogljičenje, a je cena v zadnjem času strmo upadla, saj so proizvajalci povečali zmogljivosti ravno v času, ko se je upočasnila rast povpraševanja po električnih vozilih.

Zagon novih rudnikov bakra je kapitalsko intenziven projekt, zato se je v rudarskem sektorju po dolgem zatišju znova okrepila dejavnost prevzemov in združitev. Prek njih veliki igralci skušajo priti do večjih zmogljivosti. Največji rudar na svetu, avstralski BHP, je pred dnevi oddal ponudbo za prevzem tekmeca Anglo American v vrednosti 39 milijard dolarjev. BHP si želi predvsem Anglovih rudnikov bakra v Latinski Ameriki.

Baker na dveletnem vrhu

Cena bakra s trimesečnim dobavnim rokom na Londonski borzi kovin (London Metals Exchange - LME) se je od začetka leta vzpela za 15 odstotkov. Za metrično tono rdeče kovine je treba odšteti 9.865 dolarjev, 2. januarja pa je bila cena pri 8.554 dolarjih. Na surovinski borzi Comex v ZDA je bila rast cen bakra v istem obdobju skoraj 19-odstotna.

Svetovna banka ugotavlja, da so se na svetovni ravni cene bakra v prvem četrtletju zvišale za tri odstotke in aprila dosegle najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih. To organizacija pripisuje večjemu povpraševanju po kovini iz Kitajske in zmanjševanju proizvodnje v Čilu in Peruju, kjer so največji rudniki bakra na svetu.

Povpraševanje naj bi se letos le skromno povečalo zaradi šibke svetovne rasti in dolžniških težav v kitajskem nepremičninskem sektorju. A šibka naj bi bila tudi rast ponudbe, zato Svetovna banka letos pričakuje petodstotno rast cen bakra. Prihodnje leto naj bi cene ostale stabilne.

Baker je druga najbolj prevodna kovina za srebrom. Zato jo najdemo v infrastrukturi električnega omrežja, električnih vozilih in sončnih panelih. Prav te industrije si obetajo velike investicije v času energetskega prehoda.

Sončne in vetrne elektrarne potrebujejo več bakra na enoto proizvedene energije kot centralizirane elektrarne na premog in plin. Električna vozila porabijo vsaj dvakrat toliko bakra kot avtomobili na bencinski pogon, po podatkih industrijskega združenja Copper Alliance.

Sankcioniran ruski aluminij

Cena aluminija s trimesečnim dobavnim rokom na LME je ob koncu lanskega leta znašala 2.384 dolarjev za metrično tono. Do 22. aprila je zrasla na 2.670 dolarjev za tono, kar je 12-odstotna rast. V zadnjem tednu se je cena spustila na 2.563 dolarjev, še vedno 7,5 odstotka nad letnim izhodiščem.

Po podatkih Svetovne banke se je aluminij v prvem četrtletju podražil za skromnih 0,3 odstotka. Za celo leto napovedujejo dvoodstotno rast cen. Kot razlog v poročilu navajajo prepoved kovin ruskega porekla na surovinskih borzah v ZDA in Združenem kraljestvu, vključno z LME. S 13. aprilom sta namreč obe državi prepovedali dostave ruskega aluminija, bakra in niklja v skladišča LME in čikaške blagovne borze (CME). ZDA so prepovedale tudi uvoz ruskih kovin.

Ukrep naj sicer ne bi imel velikega vpliva na dostopno ponudbo aluminija, temveč naj bi Rusijo le prisilil v prodajo omenjenih kovin s popustom, piše Bloomberg. Rusija je eden večjih proizvajalcev vseh treh kovin, saj pomeni približno šest odstotkov svetovne proizvodnje niklja, pet odstotkov aluminija in štiri odstotke bakra. Delež njenih kovin na LME je ogromen. Kar 90 odstotkov aluminija na borzi prihaja iz Rusije.

Vpliv Kitajske

Največji vpliv na cene ima znova Kitajska, ki je obenem največja proizvajalka in porabnica aluminija. Zaradi počasnega okrevanja kitajske industrije po kovidnih zaprtjih Svetovna banka pričakuje, da bosta povpraševanje in ponudba letos ostali stabilni. Prihodnje leto pa se obeta rast ponudbe, saj naj bi tudi Evropa po energetskem šoku leta 2022 znova zagnala več talilnic.

A kljub večji ponudbi analitiki pri Svetovni banki pričakujejo štiri odstotke višje cene v 2025. Povpraševanje naj bi namreč raslo hitreje od ponudbe, podprto z okrevanjem svetovnega gospodarstva in potrebami po aluminiju v proizvodnji električnih vozil in infrastrukturi za obnovljivo energijo.

Aluminij odlikujeta prevodnost, lahkost in odpornost proti rji. Uporablja se v skoraj vseh tehnologijah za proizvodnjo, prenos in shranjevanje energije: od vetrne in sončne energije do alternativnih gorivnih celic in proizvodnje vodika do visokonapetostnih kablov in baterij. Je enostaven za namestitev, ni zahteven za vzdrževanje in ustreza vsem zahtevam za sisteme za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pojasnjujejo pri združenju evropskih proizvajalcev aluminija European Aluminium, katerega člana sta tudi slovenski podjetji Talum in Impol.

Živahno na borzah

Trgovci s surovinami, ki so doslej raje trgovali z nafto kot s kovinami, se zdaj vračajo h kovinam. Med temi so veliki trgovci z energenti, kot so Vitol, Gunvor in Mercuria, ki že sestavljajo ekipe za trgovanje s kovinami, piše Bloomberg. Sektor kovin sicer obvladujeta dva izmed največjih trgovcev s surovinami na svetu, družbi Glencore in Trafigura.

Prihod trgovcev, ki razpolagajo z rekordnimi dobički trgovine z nafto (skupno 50 milijard dolarjev v zadnjih dveh letih), bi lahko iztisnili tržne deleže manjših trgovcev. Gunvor in Vitol sta s kadrovskimi izbirami nakazala zanimanje za aluminij, medtem ko se Mercuria zanima za trg bakra.

Ti trgovci so se v preteklosti že opekli pri trgovanju s kovinami, še poroča Bloomberg. Vitol je po razpadu Sovjetske zveze vlagal v ruske proizvajalce cinka in aluminijevih izdelkov, ki so sredi 90. let zašli v težave, domnevno zaradi "politične nestabilnosti" in nakupa aluminija slabe kakovosti.

Gunvor je svoje kovinske posle, ki so se osredotočali na baker, zaprl leta 2016 po zabeleženi izgubi zaradi stečaja trgovca s surovinami Ushdev International.

Mercuria je imela morda največjo smolo izmed treh. Leta 2014 je bila žrtev prevare v skladiščih kitajskega pristanišča Čingdao. Leta 2021 jim je turški dobavitelj namesto za 36 milijonov dolarjev bakra dostavil prebarvane kamne. Nazadnje jim je veliko stavo na rast cen cinka pokvaril dotok nove ponudbe kovine na trg.

Kako borzne cene vplivajo na slovenski Impol

Pri proizvajalcu aluminija Impol iz Slovenske Bistrice pravijo, da skušajo na terminskih borzah poslovati tako, da so čim manj izpostavljeni cenovnim nihanjem. Delež poslov na teh mednarodnih borzah je različen. "S terminskim varovanjem (hedging) skušamo v kar največji meri izločiti vpliv gibanja borznih cen na naše poslovanje oziroma predelovalne marže," so pojasnili pri podjetju.

Pri podjetju sicer spremljajo napovedi borznih in analitskih hiš, a jim ne posvečajo veliko pozornosti. Po njihovi oceni na cene aluminija že od časa finančne krize bolj vpliva geopolitika kot sama ponudba in povpraševanje. Poleg tega cene ne določa samo trgovanje na LME, temveč tudi premija oziroma dodatek na ceno z LME, pravijo. Tudi ta premija se spreminja glede na različne vplive.

"Odvisno od cene na LME in premije na ceno, premija lahko pomeni od 20- do 30-odstotni delež cene. Zaradi različnih dejavnikov se lahko zgodi, da tega dela cene naš trg ne sprejme v celoti. To seveda vpliva na naše poslovanje. Širše gledano pa imajo globalne cene aluminija direktni vpliv na višino potrebnega obratnega kapitala in na prihodke skupine," so dejali pri Impolu.

Lani je proizvajalec izdelkov iz aluminija zaostal za zastavljenimi letnimi cilji. Ustvarili so 877 milijonov evrov prihodkov od prodaje, leto prej pa 1,1 milijarde evrov. Tudi dobičkonosnost je bila nižja. Dobiček pred amortizacijo, davki in obrestmi (EBITDA) je znašal 83 milijonov evrov, leta 2022 pa dobrih 127 milijonov evrov.