Ena največjih bank v Sloveniji draži pakete, kaj pa druge?

Julija se bo osnovni paket banke NLB podražil za 60 centov. Po novem bo stal 5,99 evra, so prve poročale Finance. Za 1,20 evra se bo podražil tudi paket Premium. Nova cena bo 15,40 evra.

Največja banka v Sloveniji viša tudi vodenje Osebnega računa. Nadomestilo se bo z 2,89 evra zvišalo na 3,39 evra.

Za podobno stopnjo višajo tudi cene paketov in nadomestila za vodenje računov, ki niso več v redni ponudbi – denimo paket mladostni, ali vodenje srebrnih in zlatih računov.

Spreminjajo še nekatere druge cene storitev za prebivalstvo. Med drugim mesečni najem sefa, nadomestilo za kreditne plačilne naloge in naročilo nove PIN-kode na zahtevo stranke.

Podrobnosti sprememb so napovedali v tarifi, ki je objavljena na njihovi spletni strani.

Prva podražitev po štirih letih

Zakaj so se odločili za podražitev storitev? Razlogov je več, pravijo na NLB.

“V NLB nadomestil za osnovne storitve za občane, kot so na primer paketi, nismo spreminjali že dlje časa. Cene aktualnih paketov (Paket Premium, Aktivni in Osnovni) smo na primer zadnjič prilagodili v letu 2020,” poudarjajo.

Hkrati navajajo, da pakete čakajo še vsebinske spremembe oziroma “nove funkcionalnosti”.

Vsi paketi in samostojni računi za odrasle bodo od julija naprej imeli neomejeno število plačilnih nalogov (UPN) na bankomatih NLB, brez provizije.

Prav tako napovedujejo, da bodo stranke v paketih lahko poleg dosedanjih kartic izbirale še med novo t. i. kartico 3v1. “Gre za novo posojilno kartico, ki bo hkrati omogočala tako odloženo plačilo kot tudi možnost ‘revolving’ plačila in nakupa na SMS obroke.”

Paketa Premium in Privatno dobivata še trgovalni račun, ki pri e-poslovanju ne bo imel stroškov vodenja. Imela bosta tudi zdravstveni posvet na daljavo.

Pri NLB dodajajo tudi, da cenovno politiko prilagajajo aktualnim razmeram, dogajanju na trgu in odločitvam regulatorja.

Kaj pa drugi

Pakete so 15. marca že podražili pri UniCredit. Za en evro so zvišali strošek mesečnega nadomestila za vodenje paketa bančnih storitev Aktivni, ki je na voljo v redni ponudbi banke. Enakega dviga sta bila deležna tudi dva bančna paketa, ki v redni ponudbi nista več na voljo.

Razlogov za dvig niso navedli. Dodatnih sprememb za letos ne predvidevajo.

Enake cene paketov za prebivalstvo bodo medtem ohranili pri BKS, kjer s 6. majem spreminjajo tarifo opravljanja investicijskih storitev in poslov.

Primerjava košarice plačilnih storitev slovenskih bank smo objavili v članku: Velike razlike med bankami: katera je najugodnejša.

SKB banka s 1. junijem dviguje obrestne mere za prekoračitev stanja, ki zdaj veljajo v vseh paketih oziroma za osebne račune. Obrestna mera se dviguje z dobrih 10 na dobrih 12 odstotkov.

Brez odgovora smo ostali pri Novi KBM, ki, enako kot SKB, zdaj deluje pod okriljem skupine OTP.

Novih sprememb naj ne bi bilo pri Delavski hranilnici, kjer pravijo, da so marca svoj paket DH Napredni celo pocenili.

Tudi v Deželni banki Slovenije spremembe cenika storitev vsaj za zdaj ne načrtujejo.

Odgovorov nismo prejeli od Addika, Sparkasse, Gorenjske banke in Intese Sanpaolo.

Rekordno leto za slovenske banke

Banke v Sloveniji imajo za sabo rekordno leto. Lani so ob 1,98 milijarde evrov bruto dohodka – to je 50,5-odstotna medletna rast, ustvarile 1,10 milijarde evrov čistega dobička oziroma 119 odstotkov več kot leta 2022. Tako kažejo podatki, ki jih mesečno objavlja Banka Slovenije.

Dobro so poslovale tudi januarja in februarja letos. V prvih dveh mesecih so ustvarile slabih 138,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 2,6-krat več kot leto prej.

Rast dobička se glede na dinamiko v rekordnem 2023 sicer umirja.

Prihaja obdavčitev bank

Spomnimo tudi, da bodo slovenske banke letos deležne obdavčitve, pri čemer bo prihodek šel v proračunski sklad za obnovo po lanskih poplavah.

Z napovedjo obdavčitve dobičkov je v začetku septembra lani bančni sektor razburil premier Robert Golob. V poznejših pogajanjih so se finančni minister Klemen Boštjančič in predstavniki bank dogovorili za obdavčitev v višini 0,2 odstotka bilančne vsote.

Prvi osnutki so kazali, da bodo banke davek prvič plačale za leto 2023, in sicer marca letos. V petih letih, do vključno 2028, naj bi zbrali 400 milijonov evrov. Osnutek je vseboval tudi navedbe, zakaj tak sistem obdavčitve ne bi bil retroaktiven (kar ustava dovoljuje le v izjemno redkih primerih).

Novembra je finančni minister Boštjančič vendarle predstavil zamik obdavčitev. Prvi prihodek od davka bo tako plačan v letu 2025 za letos.