Finančni minister prosi za donacije, s prstom kaže na banke in gradbince
Sklad za obnovo bo imel prihodnje leto razmeroma nizke prihodke. Finančni minister Klemen Boštjančič zdaj predvsem podjetja poziva k donacijam na posebni bančni račun.
Pred tedni smo pisali, da bodo prilivi v sklad za obnovo v prihodnjem letu manjši, kot je bilo predvideno. Sprva je vlada namreč načrtovala, da bodo banke davek na bilančno vsoto plačale že za leto 2023, a si je zaradi pravnih tveganj premislila in prvo plačilo davka na bilančno vsoto bank zamaknila za eno leto.
Tudi prva izplačila, vezana na dvig davka od dohodka pravnih oseb, prihajajo v letu 2025.
Tako smo že pred tedni pisali, da bo za financiranje obnove v prihodnjem letu verjetno treba najti nov vir, kar se zdaj potrjuje.
Evropska pomoč, zadolževanje, donacije
Že pred tedni nam je Boštjančič dejal, da bodo v 2024 obnovo pretežno financirali z zadolževanjem in sredstvi evropskega solidarnostnega sklada. Ta je Sloveniji pred kratkim nakazal 100 milijonov evrov, prišlo pa naj bi še 300 milijonov evrov.
Zdaj je podjetja opomnil še, da obstaja možnost donacij, za katera lahko koristijo tudi davčne olajšave. Odkar je ministrstvo za finance objavilo podatke o posebnem bančnem računu, se je nanj steklo 2,3 milijona evrov donacij prebivalcev in podjetij.
Poziv bankam in gradbincem
Boštjančič je podjetja, ki si to lahko privoščijo, pozval, da postanejo donatorji. “Ogromno poslušam o solidarnosti, pa da vidimo, kako jo merimo v zneskih,” je dejal in dodal, da že letos pričakuje kakšno nakazilo predvsem od bank, gradbincev in drugih podjetij, katerim bo obnova prinesla tudi nove posle.
NLB je konec avgusta sporočila, da je pripravljena v sklad vplačati 15 milijonov evrov z dodatnim pojasnilom, da se bo v primeru uvedbe davka na bilančno vsoto za ta znesek zmanjšala donacija. Davek je vlada nato uvedla, a ga banka za letos še ne bo plačala. Kljub temu so iz NLB zdaj sporočili, da bodo letos donirali pet milijonov evrov. Dodajmo, da je v začetku avgusta banka napovedala tudi štirimilijonsko donacijo občinam.
Poudaril je, da gre za namenska sredstva, ki bodo porabljena zgolj za obnovo, nadzor nad porabo pa izvajata Urad RS za nadzor proračuna in parlamentarna komisija za javne finance.
Za kaj bo šel denar?
Odgovor na to vprašanje je še precej nejasen. Boštjančič je danes dejal, da je 80 odstotkov škode na javni infrastrukturi in jo bo treba sanirati z javnimi sredstvi.
Na vprašanje, kakšna bo predvidena poraba za prihodnje leto, ni odgovoril. Dejal je, da bo letos do konca leta račun verjetno že presegel 500 milijonov evrov, ki jih je vlada zagotovila v letošnjem proračunu.
Skupno pa je v zakonu o obnovi predvidena poraba sklada 1,1 milijarde evrov, a se ta znesek nanaša na celotno obdobje delovanja sklada. Gre torej za grobo začetno oceno, ki naj bi se po napovedih ministra v prihodnje dvignila prek treh milijard evrov, kolikor znaša ocena neposredne škode.
Od navedene 1,1 milijarde evrov predvidenih stroškov se pol milijarde nanaša na sanacijo vodotokov, 180 milijonov evrov za subvencioniranje obresti podjetjem in prebivalstvu, 130 milijonov evrov na nadomestne gradnje. Sklad pa naj bi v petih letih dal tudi 15 milijonov evrov za urejanje okolice spomenikov in 11 milijonov evrov za komunikacije.
Predvsem infrastrukturni projekti so sicer pogojeni s pridobivanjem gradbenih dovoljenj – tudi zato je to zgolj groba ocena.
