Sončne elektrarne po EU rastejo kot gobe po dežju
Evropa pospešeno prekriva površine s sončnimi elektrarnami. Skupna inštalirana zmogljivost je do oktobra že tolikšna kot v celotnem lanskem letu.
Lani se je zmogljivost vseh sončnih elektrarn po Evropski uniji (EU) povečala za rekordnih 41,4 gigavata (GW), s 167,5 GW na 208,9 GW. Skupno torej za 25 odstotkov.
A letos je rast še hitrejša. Zmogljivost evropskih sončnih elektrarn se bo letos povečala za 30 odstotkov, napoveduje analitska hiša Rystad Energy. Dobili naj bi za 58 gigavatov (GW) novih moči.
Najhitreje se moč povečuje v Španiji in Nemčiji. Zadnja naj bi letos dodala 13,5 GW zmogljivosti, kar je 84-odstotna rast glede na lani.
Med drugimi ključnimi trgi sta Poljska in Nizozemska, katerih rast je spodbujena z velikim porastom strešnih namestitev. Te letos po podatkih Rystad Energy predstavljajo 70 odstotkov novih instalacij v Evropi.
“Strešna sončna elektrarna je gonilna sila preoblikovanja evropske pokrajine obnovljivih virov energije, ki se je iz tržne niše spremenila v močno silo pri preoblikovanju mešanice energetskih virov na celini,” je dejal Vegard Wiik Vollset, podpredsednik in vodja raziskav obnovljivih virov energije za regijo Evropa, Bližnji vzhod in Afrika (EMEA) pri družbi Rystad Energy.
Slovenija podvojila cilj
Vse evropske države, tudi Slovenija, trenutno revidirajo nacionalne energetske in podnebne načrte (NEPN), v okviru katerih ocenjujejo tudi prihodnji razvoj na področju sončnih elektrarn.
Slovenija je že izdelala prvi osnutek. Osnovni NEPN, potrjen leta 2019, je predvideval, da bomo iz sončnih elektrarn leta 2025 proizvedli 981 gigavatnih ur (GWh) energije, leta 2030 pa 1.866 GWh. Osnutek posodobljenega scenarija za leto 2025 predvideva 1.826 GWh, za leto 2030 pa 3.756 GWh, torej približno dvakrat toliko.
Poleg samooskrbe naj bi panele nameščali na industrijskih lokacijah, energetski in prometni infrastrukturi, degradiranih območjih.
Ozko grlo za razmah obnovljivih virov energije so omrežja. Distribucijska podjetja morajo zaradi premajhnih zmogljivosti omrežja zavračati vloge za postavitev samooskrbne sončne elektrarne. Elektro Maribor in Elektro Ljubljana sta jih letos zavrnila približno tretjino.
Osnutek NEPN je zdaj v javni razpravi, končno različico moramo do junija prihodnje leto poslati v Bruselj.
Bruselj ima še bolj ambiciozen cilj
Do zdaj je osnutke posodobljenega NEPN objavilo 15 držav. Te so po podatkih združenja proizvajalcev sončnih elektrarn Solar Power Europe cilj skupne moči instaliranih sončnih elektrarn po EU za leto 2030 povečale za 100 GW, na 434 GW.
750 GW sončnih elektrarn do leta 2030 je cilj Evropske komisije, trenutno smo šele na dobri polovici.
To pa je še vedno daleč od cilja Evropske komisije, ki predvideva, da bomo leta 2030 imeli 750 GW sončnih elektrarn.
Solar Power Europe sicer ocenjuje, da bodo nekatere države pravkar določene cilje za 2030 dosegle že veliko prej. Nizozemska že leta 2024, Ciper in Švedska leta 2025, Hrvaška, Finska in Španija leta 2026. Slovenija bi lahko cilj dosegla med letoma 2028 in 2030.
Vetrni segment nepričakovano stagnira
Drugačna pa je zgodba z vetrnimi elektrarnami. Rystad Energy ugotavlja, da se projekti elektrarn na kopnem soočajo z ovirami, pri čemer izpostavlja ozka grla pri izdaji dovoljenj in naraščajoče cene komponent.
Letos naj bi tako države EU na kopnem priklopile za 11 odstotkov manj novih zmogljivosti kot lani. Največ, 4 GW nove moči, naj bi dodala Nemčija, Švedska in Francija naj bi v primerjavi z lanskim letom zmanjšali dodane zmogljivosti za okoli 15 odstotkov, Finska, Španija in Poljska pa za 30 odstotkov.
Na morju naj bi letos kljub precej bolj ambicioznim načrtom postavili le za dva odstotka več novih zmogljivosti kot lani. Razlog so zamude pri projektih zaradi težav z dobavami ter naraščajočimi obrestnimi merami, ki otežujejo financiranje.
