Ob primorski avtocesti bosta dve daleč največji sončni elektrarni pri nas
Dva državna in en zasebni investitor čakajo na gradbena dovoljenja za tri velike sončne elektrarne ob infrastrukturnih objektih, ki bodo skupno pokrile 25 hektarjev površin.
Ko je junija lani državno energetsko podjetje Hidroelektrarne na spodnji Savi priklopilo največjo sončno elektrarno pri nas, je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer dejal, da je to “stotinka tistega, kar si želimo v prihodnjih desetih letih narediti z velikimi sončnimi elektrarnami”.
Elektrarna (na fotografiji zgoraj) zavzema šest hektarov površin na desnem bregu reke Save pri Brežicah. Letna proizvodnja elektrarne z močjo šest megavatov (MW) je po ocenah investitorja enaka letni porabi 1.800 povprečnih gospodinjstev pri nas – pri čemer je treba poudariti, da to ne pomeni, da bi lahko teh 1.800 gospodinjstev oskrbovali samo s to elektrarno, saj je dinamika proizvodnje elektrike iz sonca neskladna z dinamiko porabe povprečnega gospodinjstva.
Zakon za hitrejše umeščanje
Sredi julija lani, le nekaj tednov po odprtju elektrarne v Brežicah, je v veljavo stopil zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki je določil prednostna območja za sončne in vetrne elektrarne in vlagateljem na teh območjih olajšal pot do vseh dovoljenj za njihovo postavitev.
Za sončne elektrarne so taka prednostna območja na primer strehe večjih objektov, utrjena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območja cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolomi.
Zakon je prinesel tudi obvezo, da morajo biti za območja, na katerih veljajo ali so v postopku priprave že bili javno objavljeni osnutki državnih prostorskih izvedbenih aktov s področja prometne ali energetske infrastrukture, elaborati projektov sončnih elektrarn javno objavljeni.
Osem mesecev pozneje so do faze javne obravnave (ali dlje) prišli trije projekti velikih elektrarn ob prometni in energetski infrastrukturi. Dve načrtujeta državni energetski podjetji Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) in Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), tretjo – in tudi največjo – pa podjetje Enery SLO v lasti avstrijske energetske skupine Enery.
Elektrarna na Darsovi deponiji
Soške elektrarne Nova Gorica, podjetje v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), načrtujejo 9,3 hektara veliko elektrarno na območju deponije odvečnega materiala Zamatavinc. Ta leži med naseljema Rižana in Dekani, nad predorom Dekani na primorski avtocesti.
Prejšnji teden se je za projekt začela mesec dni trajajoča javna obravnava, v kateri lahko prebivalci in koprska občina podajo svoje (pisno) mnenje.
Zemljišče, na katerem bo stala elektrarna, je v lasti Družbe za upravljanje avtocest (Dars), moč elektrarne bo 8,4 megavata. Kot je lani poročal N1, DARS in SENG skupno načrtujeta za okoli 20 megavatov (MW) sončnih elektrarn na degradiranih območjih ob primorskem kraku avtoceste. Dars bo SENG odstopil zemljišča, ki jih trenutno ne uporablja, v zameno pa dobil plačilo za služnost in del proizvedene elektrike po proizvodni ceni. Preostalo bo SENG lahko prodal na trgu.
Investitor v elaboratu navaja, da gre v naravi za zemljišče, na katerem je deponiran izkopni
material iz avtocestnega predora. Lokacija pa se mu zdi primerna za postavitev elektrarne zaradi
lege in odprtosti prostora ter primernega naklona terena, ki omogoča boljši izkoristek. Prav tako tu po oceni vlagatelja ni večjega vizualnega vpliva, saj gre za odmaknjeno zemljišče, ki bo vidno z regionalne ceste Rižana – Dekani ter iz posameznih delov naselja Sv. Anton.
Avstrijci s prvo naložbo pri nas
Sredi januarja se je iztekla javna obravnava za sončno elektrarno severno od Divače, ob avtocestnem razcepu Gabrk. Investitor je družba Enery SLO v lasti avstrijske energetske skupine Enery. Po navedbah v elaboratu želi podjetje znotraj avtocestnega razcepa Gabrk zgraditi prostostoječo sončno elektrarno moči okoli 8,5 MW.
Območje načrtovane ureditve obsega slabih 12 hektarjev, torej enkrat več od trenutno največje elektrarne pri nas. Prostor, kjer bo stala elektrarna, je zaradi zaraščenosti slabo pregleden, je navedeno v elaboratu, zaradi daljnovodov in območja transformatorske postaje Divača, pa ima širše območje izrazit značaj energetske krajine.
Nace Novak, direktor slovenske družbe, nam je povedal, da zdaj pripravljajo potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če bo vse po načrtih, bodo z gradnjo začeli avgusta, elektrarno pa priklopili v omrežje aprila prihodnje leto.
Na vprašanje, kako to, da so se Avstrijci odločili za vlaganje v sončno elektrarno v Sloveniji, je Novak dejal, da sta razloga dva: prvi je, da so prepoznali velik potencial zelenega prehoda pri nas, drugi pa, da je Enery, ki vlaga v proizvodnjo iz obnovljivih virov v srednji in vzhodni Evropi, leta 2021 pridobil kapitalsko investicijo sklada pobude Tri morja (3SIIF), v katerega vlaga tudi slovenska SID banka. “Enery vlaga na vseh trgih, kjer so prisotne razvojne banke, ki vlagajo v ta sklad,” pravi.
Še ena velika elektrarna v Brežicah
Prav tako sredi januarja se je končala tudi javna obravnava za sončno elektrarno med občinama Brežice in Krško, in sicer na levem bregu pretočne akumulacije hidrolektrarne Brežice na reki Savi. Elektrarna bo stala le malo stran (in na drugi strani reke) od uvodoma omenjene elektrarne, ki je zdaj največja pri nas.
Zemljišče je namenjeno morebitnemu odlaganju sedimentov iz pretočne akumulacije hidroelektrarne, investitor pa ga po lastni oceni za ta namen ne bo potreboval še naslednjih 15 do 20 let. Elektrarna bo tako postavljena na celotni površini deponije, ki obsega okoli 4,5 hektarja.
Elektrarna bo, kot je navedeno v elaboratu, vidna iz zraka in vzdrževalnih poti, naselij pa ni v bližini. Najbližje naselje Gornji Lenart je od lokacije načrtovane elektrarne oddaljeno več kot 800 metrov zračne linije, pogled iz vasi na lokacijo načrtovane elektrarne pa zakriva gozd.
Območje posega je na vplivnem območju letališča Cerklje ob Krki, a je v elaboratu navedeno, da je bila izdelana študija, ki je pokazala, da elektrarna ne bo pomenila nevarnosti za zračni promet.
V HESS pričakujejo, da bodo gradbeno dovoljenje dobili v prihodnjih mesecih, z gradnjo pa začeli konec letošnjega leta. Tako bi lahko elektrarno prihodnje leto že priključili v omrežje.