Kaj je skrivnost čipa, ki poganja rast najbolj vroče delnice na svetu
Nvidia svoj neustavljiv borzni vzpon dolguje čipu H100, ki ga uporabljajo razvijalci umetne inteligence.
Ameriška Nvidia, nekoč poznana po grafičnih karticah za osebne računalnike, je lani postala vodilna v tekmi umetne inteligence, njena delnica pa še naprej raste. Podjetju iz Kalifornije uspeva s pomočjo lani predstavljenega čipa za podatkovne centre H100. Ta je postal ključna komponenta za podjetja, ki razvijajo generativno umetno inteligenco, vključno s tehnološkimi velikani.
Nvidia je nedavno prehitela Amazon in Alphabet (lastnik Googla) na lestvici podjetij z največjo tržno vrednostjo. Ta teden je po objavi četrtletnih rezultatov, ki so znova presenetili analitike, podrla še rekord za največjo rast tržne vrednosti v enem trgovalnem dnevu. Skok delnice za dobrih 16 odstotkov je podjetju dodal 277 milijard dolarjev, poroča Reuters.
Podjetje je zdaj vredno več kot dva tisoč milijard dolarjev. Od tega je čip H100 vrednosti prispeval okrog tisoč milijard dolarjev. Nvidijin oddelek za podatkovne centre je v zadnjem četrtletju leta 2023 zabeležil 81-odstotno povečanje prihodkov na 22 milijard dolarjev. Povpraševanje po H100 je tako veliko, da morajo nekateri kupci nanj čakati tudi šest mesecev, piše Bloomberg.
Zgodnje priprave Nvidie
H100 je okrepljena različica grafičnih procesorjev, s katerimi igralci videoiger na osebnih računalnikih dobijo realistično vizualno izkušnjo. Nvidia ga je optimizirala za obdelavo velikih količin podatkov in računanja pri visokih hitrostih, zaradi česar je postal nepogrešljiv pri energetsko intenzivni nalogi usposabljanja modelov umetne inteligence.
Nvidia je v to področje začela vlagati pred skoraj dvema desetletjema, ko je stavila, da bodo zaradi zmožnosti vzporednega delovanja njeni čipi postali uporabni tudi izven videoiger. Inženirji pri podjetju so okrog leta 2000 ugotovili, da lahko grafične pospeševalnike predelajo za druge aplikacije, tako da naloge razdelijo na manjše enote in jih nato opravljajo hkrati. Pred dobrim desetletjem so raziskovalci umetne inteligence odkrili, da bi lahko njihovo delo končno postalo praktično z uporabo te vrste čipov.
Pri usposabljanju tako imenovanih velikih jezikovnih modelov, na katerih temeljijo klepetalniki, kot je ChatGPT, naj bi bil H100 štirikrat hitrejši od predhodnika A100, pa tudi 30-krat hitrejši pri odgovarjanju na prošnje uporabnikov. Letos naj bi Nvidia lansirala čip H200, kasneje pa se obeta še model B100, ki naj bi vseboval tudi bistvene spremembe v dizajnu.
Brez prave konkurence
Nvidia nadzoruje približno 80 odstotkov trga za pospeševalnike v podatkovnih centrih za umetno inteligenco, ki jih upravljajo podjetja oblačnih tehnologij AWS (Amazon), Google Cloud (Alphabet) in Azure (Microsoft). Poleg čipov nudi tudi podporno programsko opremo in strankam omogoča nakupe v večjih količinah ter hitro namestitev.
Doslej tehnološki velikani še nimajo lastnih zmogljivosti za izdelavo primerljivih čipov. Čipi tekmecev, kot sta Advanced Micro Devices (AMD) in Intel, pa na področju umetne inteligence še niso naredili vtisa. Čeprav lahko Intelov procesor Xeon obdeluje bolj kompleksne podatke, ima manj jeder, zato počasneje obdela veliko količino podatkov, s katerimi podjetja usposabljalo modele umetne inteligence.
Intel priznava, da trenutno povpraševanje po grafičnih čipih za podatkovne centre raste hitreje kot po procesorskih enotah, ki so bile tradicionalno njegova prednost, še piše Bloomberg.
AMD, drugi največji proizvajalec računalniških grafičnih čipov, je junija predstavil različico svoje linije Instinct, ki cilja na trg umetne inteligence. Čip MI300X ima več pomnilnika za obvladovanje obremenitev pri razvoju generativne umetne inteligence, je občinstvu na dogodku v San Franciscu povedala glavna izvršna direktorica AMD Lisa Su.
“Še vedno smo v zelo, zelo zgodnji fazi v življenjskem ciklu umetne inteligence,” je dejala decembra.
