Začeli so z loncem za marmelado, zdaj so Ajdovci med prvimi v svoji niši pri nas

Vsaj pet let prej, preden je Matej Pelicon s partnerko Anito Lozar ustanovil Pivovarno Pelicon, v kateri imata vsak polovico lastništva, je bil domači pivovar. Nad tako imenovanimi kraft pivi se je navdušil v Londonu in ker ni imel denarja, da bi jih naročal od tam po pošti, je še kot najstnik začel variti v domači posodi za marmelado. Sčasoma je v Italiji kupil opremo za domače pivovarje in za lastne potrebe varil pivo sam doma.

“Prvo pivo je bilo res grozno, ampak se je učil, se izpopolnjeval,” se je spominjala Anita Lozar v Tednu kraft piva, ki ga je organiziralo šest največjih slovenskih kraft pivovarjev, da bi dosegli večjo prepoznavnost.

Z družinskimi prihranki do prvih strojev

Konec leta 2013 sta z družinskimi prihranki kupila prve stroje pri bližnjem proizvajalcu opreme SK Group iz Batuj. Ker je bila to prva njihova varilnica, prodana v Sloveniji, so jo mlademu paru prodali po ugodnejši ceni. Tako je nastalo podjetje Pivovarna Pelicon. Anita, ki je takrat delala v oblikovalskem studiu, je izdelala etikete. Bila sta med prvimi Slovenci, ki sta začela kampanjo na platformi za množično financiranje Kickstarter, ki je takrat ravno postajala priljubljena.

Denarja jima sicer ni uspelo zbrati, sta pa vzbudila toliko zanimanja. Ko sta na trg dala prve steklenice, so bile takoj razprodane, pove Anita. Začeli so z izobraževanjem, kaj kraft pivo sploh je. “To je bilo takrat pri nas povsem neznano, ljudje niso razumeli, zakaj bi sploh odpirali pivovarno.” V letu, preden sta odprla podjetje, sta šla na več kot 50 dogodkov, da bi pojasnjevala dejavnost, v katero sta se spuščala, in si tako ustvarjala potencialne kupce.

Začela sta z majhnimi količinami. Kar sta zvarila, sta sproti takoj prodala. Septembra 2013 sta se udeležila prvega pivovarskega festivala v Ljubljani, njune količine so pošle v dveh urah. Poleg tega sta vsak mesec gostila degustacijo Pivomanija in predstavljala različne koncepte, enkrat belgijska piva, drugič ameriška in tudi na ta način osveščala javnost o kraft pivovarstvu. Po enem letu sta preredila festival Pivomanija, na katerega sta povabila vse domače varilce kraft piva v Sloveniji, ki so se ravno začeli razvijati. “Takrat jih je bilo še zelo malo,” se spomni Lozar.

Prelomna nagrada RateBeer

Prve stroje in pisarno sta postavila v manjše najete prostore. Sčasoma je tam nastala tudi trgovina. “Po kvadraturi je bila to najmanjša pivovarna v Sloveniji,” malce v šali reče Anita. Prodajala sta pretežno v gostinskih lokalih po Sloveniji in postopoma povečevala proizvodnjo.

Leta 2015 sta z nemškim kraft pivovarjem Tilmans Biere zvarila lager s slovenskim hmeljem styrian wolf, ki so ga razvili pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Povezala sta se s kolegom iz Škotske, ki jima je omogočil turnejo po Škotski in Angliji, kjer sta novo pivo predstavila.

V tistem času jih je svetovna platforma za ocenjevanje piva RateBeer razglasila za najboljše pivovarje in za najboljše pivo v Sloveniji, kar Anita šteje za prelomnico, ko se je začel hitro razvijati posel in tudi celotna dejavnost v Sloveniji. “Nabirali so se znanje, informacije, organizirali so se festivali, združenja, vse več je bilo tudi ponudnikov opreme za domače pivovarje. Slovenci smo postali zelo dobri v tej mini industriji,” poudari.

Sodelovanje z inštitutom in domači hmelj

Lastnika Pivovarne Pelicon sta predvsem na začetku z inštitutom veliko sodelovala. “Raslo je zanimanje za drugačno pivo in tudi priložnost, da pokažemo še druge sorte slovenskega hmelja. Takrat so v kratkem času začeli gojiti več novih sort hmelja, kot so styrian wolf, styrian cardinal, styrian fox, styrian eagel in styrian dragon. Slovenija je ena redkih držav, ki goji hmelj, kar je dobro za nas, ker imamo blizu kakovostno surovino in tudi dober razvoj,” pove Lozar.

Sodelujeta tudi z domačimi hmeljarji, od katerih odkupujeta surovino. “Hmelj je v pivu začimba, tudi v najbolj hmeljanemu Peliconovem pivu ga je največ 55 gramov na liter. Gre za vrsto piva indian pale ale (IPA). Ker je postajalo vse bolj priljubljeno, pivci pa so želeli čim več hmelja v pivu, smo začeli izdelovati dvojni IPA, nato trojni. Slednjega naredimo enkrat na leto. Ampak še vedno je hmelj začimba. Glavna surovina v pivu je ječmenov slad,” pojasni sogovornica. “Hmelj se dodaja v različnih fazah, odvisno od tega, kaj želite doseči – grenčico, aromo ali dišavo.”

Od dodatkov sadja do zorenja v sodih viskija

V Pivovarni Pelicon izdelujejo približno 20 stilov piva. Proizvajajo tudi brezalkoholne sodavice, ki tudi vsebujejo hmelj.

Največ prodajo že omenjene hmeljane stile piva. Poleti so bolj aktualni stili s sadjem. To pomlad so izdelali pivo z jagodami, malinami, višnjami in hibiskusom. Na trg so dali tudi pivo z limono in mango milkshake, v katerem je mešanica manga, pasijonke in ovsenega mleka, ki ga sami izdelajo.

Trenutno proizvajajo tudi deset različnih stilov temnega piva, čeprav gredo manj v promet.

Imajo tudi tri nove letnike piva, ki ga starajo v sodih. Pivo sicer po običajnem postopku zvarijo in fermentirajo v posodah inox, nato pa ga starajo v sodih, v katerih so se pred tem hranile različne žgane pijače, denimo viski ali tekila. V sodih jih pustijo približno eno leto, da se zlijejo okusi. Sode nabavljajo prek različnih distributerjev. “Srečo imamo, da smejo po ameriški zakonodaji proizvajalci bourbon viskija sod uporabiti samo enkrat, nato pa ga morajo prodati naprej,” pojasni Lozar.

Pripravljajo še eno linijo piv, in sicer z norveškimi kvasovkami, imenovanimi kveik, starano pa v sodih lokalnih vinarjev.

Iz pandemije le z manjšimi praskami

Danes z Matejem proizvedeta približno 300.000 litrov kraft piva na leto. Vse prodajo v Sloveniji. Zaradi vse večjega povpraševanja so se leta 2019 preselili v večje prostore na lokacijo nekdanjega izdelovalca pohištva Lipa v Ajdovščini in prve steklenice postavila tudi na police večjih trgovcev.

To se je izkazalo za odlično potezo, saj je leto pozneje udarila pandemija, ko so se gostinski lokali zapirali, in jih je prodaja v trgovinah rešila. Pa tudi prek spleta, prek katerega so veliko prodali in tako obdržali glavo nad vodo.

Težko leto 2020 se je odrazilo tudi v bilanci, saj je bilo edino v enajstletnem obstoju podjetja, ko so prihodki upadli, in sicer z okoli 734 tisoč evrov na 586 tisoč.

Letos računajo na milijon prihodkov

Vendar so že naslednje leto znova zrasli. Lani so ustvarili 934 tisoč evrov prihodkov od prodaje in skoraj 42 tisoč evrov čistega dobička. Letos bodo, če ne bo večjih pretresov, presegli mejnik enega milijona evrov prihodkov, saj jim prodaja močno raste. “Letos res letimo, pa si niti ne znamo pojasniti, zakaj. Lani je sicer tudi kazalo dobro, vendar so nato poplave, vojna in energetska kriza nekoliko odškrnile prodajo,” pove Anita.

Trenutno je v pivovarni redno zaposlenih osem ljudi, še nekaj je zunanjih sodelavcev. Letos bodo zaposlili še dva nova sodelavca.

Vsako leto vlagajo v posodobitve. Lani so na primer okoli 70 tisoč evrov vložili v polnilno linijo za sodavice. Letos nameravajo kupiti polnilno linijo za pločevinke. Ker ni veliko proizvajalcev opreme za male pivovarje, kako napravo izdelajo tudi sami.

“Rastemo počasi, ne mudi se nam. Tudi ne iščemo investitorjev, ti bi najbrž prinesli krčenje stroškov, iskati bi morali cenejši ječmen in podobno. Razvijava podjetje na dolgi rok, nič drugega nam ni tako pomembno kot delati dobro pivo,” sklene Anita Lozar.