Tekma s časom: na kocki 49 evropskih milijonov za ljubljansko fakulteto
Po tem, ko je revizijska komisija zaradi procesne napake razveljavila izbiro izvajalca gradnje nove veterinarske fakultete, Univerza v Ljubljani z novim razpisom lovi kratke roke za evropska sredstva.
Univerza v Ljubljani je v začetku tega meseca objavila nov razpis za izgradnjo veterinarske fakultete, ki bo stala blizu obstoječe ob Cesti v Mestni log v ljubljanskih Murglah.
Po tem, ko je državna revizijska komisija prejšnji razpis zaradi napake univerze v enem delu razveljavila, je časovnica izvedbe projekta zelo tesna. Projekt, vreden 76 milijonov evrov, naj bi bil namreč večinoma financiran z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost (49 milijonov evrov). Da dobijo ta denar, pa ga morajo izpeljati do konca junija 2026.
Bo objekt, pri katerem naj bi zgolj gradnja trajala slabi dve leti, pravočasno končan?
Naslanjanje na zunanjo pomoč
Univerza je gradbeno dovoljenje za novo veterinarsko fakulteto dobila maja 2022 in na prelomu lanskega leta izvedla prva gradbeno-obrtniška dela, rušitvena dela in globoko temeljenje. Zapletlo pa se je pri iskanju izvajalca gradnje.
Čeprav ima univerza svoje pravne in finančne službe, je za postopek oddaje javnega naročila angažirala še odvetniško pisarno Štraus Kunaver Jarc. Za pomoč pri izvedbi komercialnih pogajanj s ponudniki glede ponujenih cen gradbeno-obrtniških del sta bila naknadno vključena specializirani gradbeni inženir ter Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, pravijo. Na vprašanje, koliko so plačali za omenjeno zunanjo pomoč, nam na univerzi niso odgovorili.
Dobri poznavalci projekta pa menijo, da ljubljanska univerza pod vodstvom Gregorja Majdiča pri porabi javnega denarja ni ravnala dovolj skrbno.
Tako pa odločitev za zunanje izvajalce utemeljujejo na univerzi: “Postopke vodijo pravne in finančne službe rektorata, dodatno zunanjo pomoč pa smo angažirali zaradi kompleksnosti postopkov in pomanjkanja kadrov v pravni službi. Tako ravnamo v vseh postopkih javnega naročanja, tudi zaradi dodatnih varovalk – da postopek pregleda več strokovnjakov.”
A tokrat tudi zunanja pomoč ni preprečila napake, ki je botrovala razveljavitvi dela postopka izbora.
Padlo javno naročilo
Univerza je namreč po tem, ko je na razpis dobila ponudbe treh gradbincev in ugotovila, da so vse predrage, izvedla še konkurenčni postopek s pogajanji. Vse tri gradbince je pozvala k oddaji ponudbe in se z njimi pogajala o ceni.
Na koncu je izbrala Strabag, ki je bil s 56,6 milijona evrov z DDV tudi najcenejši.
Izvajalec | Višina ponudbe (z DDV) |
Strabag | 56,6 milijona EUR |
CGP, Kolektor Koling, Pomgrad | 60,4 milijona EUR |
Makro 5 gradnje | 66,6 milijona EUR |
A kot je pozneje na podlagi pritožbe CGP Darija Južne ugotovila državna revizijska komisija, je univerza v postopku izbora naredila napako.
Po navedbah komisije je konkurenčni postopek s pogajanji dvofazen. Naročnik v prvi fazi preveri usposobljenost kandidatov za izvedbo javnega naročila in sprejme odločitev o priznanju sposobnosti. V drugi fazi kandidate s priznano sposobnostjo povabi k oddaji ponudb in izbere ponudnika.
Univerza pa v okviru prve faze odločitve sklepa o priznanju sposobnosti ni sprejela, pač pa je to zapisala šele v končni odločitvi o oddaji javnega naročila. “Res je, da ni bil izdan poseben sklep (o priznanju sposobnosti, op. a.), saj zakon tega izrecno ne predvideva. Obveznost izdaje takega sklepa temelji na interpretaciji, ki izhaja iz posameznih odločitev revizijske komisije, ki sicer niso formalni pravni vir,” o odločitvi revizijske komisije dvomijo na univerzi.
Pravijo, da so ravnali skladno z zakonom in tudi prakso v nekaterih drugih primerih, kjer “komisija istega ravnanja ni ocenila kot napačnega”.
Strokovnjakinja za področje javnih naročil, ki ne želi biti imenovana, pa je za Forbes Slovenija ocenila, da je bila odločitev revizijske komisije v primeru veterinarske fakultete pravilna.
Komisija je med drugim navedla, da je univerza s tem, ko ni sprejela samostojne odločitve o sposobnosti, kršila zakon o javnem naročanju ter načeli transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov. “Posledično je bilo treba zahtevku za revizijo ugoditi,” je utemeljila svojo odločitev. Univerza je morala CGP poravnati stroške postopka pravnega varstva v višini 31.660 evrov.
Šef revizijske komisije Samo Červek je februarja za POP TV dejal, da gre za hudo kršitev in da so “malo presenečeni, da se v tako resnem postopku zgodi takšna napaka”.
Od začetka
Čeprav je revizijska komisija postopek oddaje javnega naročila razveljavila od vključno prvega vabila kandidatom na pogajanja dalje, so se na univerzi odločili, da razpis v celoti ponovijo. “Razlog za to odločitev je nova bistvena sprememba, in sicer ta, da je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije podaljšalo rok za dokončanje projekta do 30. junija 2026,” pravijo na univerzi.
V začetku aprila, mesec in pol po odločitvi revizijske komisije, je univerza objavila novo naročilo. To je po vsebini precej podobno prejšnjemu, razlikuje pa se v časovnici; v prvem razpisu je bilo navedeno, da se bo gradnja začela 1. oktobra 2023 in končala 15. maja 2025. V sedanjem razpisu pa je rok izgradnje premaknjen na 15. april 2026.
A tudi za njegovo dosego bodo morali zelo pohiteti.
Tesna časovnica
Rok za prijave na odprti razpis je 13. maj. Potem sledi odpiranje ponudb in izbira izvajalca.
Lanski “padli” razpis je univerza objavila 25. julija. Konec septembra je nato objavila prvo odločitev o neizbiri ponudnika, saj so bili vsi predragi. Sredi oktobra je sledilo povabilo k oddaji ponudb za tri ponudnike, 4. decembra pa je univerza naročilo oddala Strabagu. Postopek je torej trajal dobre štiri mesece. Še dodatna dva meseca pa je po pritožbi CGP terjalo odločanje revizijske komisije.
To pomeni, da se lahko izbirni postopek zavleče, posledično pa tudi začetek gradnje.
Univerza trdi, da bo fakulteta zgrajena do roka
Na univerzi pričakujejo, da bo gradnja končana do roka, navedenega v razpisni dokumentaciji, torej do sredine aprila 2026. “Z ministrstvom smo se dogovorili, da dokončamo prvo fazo (globoko temeljenje in temeljne plošče). S tem smo pridobili čas, da bomo lahko drugo fazo izvedli v določenem roku,” pravijo.
Kot omenjeno, pa je rok za dokončanje projekta, če hoče univerza dobiti evropski denar, 30. junij 2026. Na vprašanji, kaj se bo zgodilo, če gradnja ne bo končana do roka, in ali za to obstaja realno tveganje, na univerzi odgovarjajo: “Naš cilj je, da bo gradnja dokončana do konca junija 2026. Določena mera tveganja je prisotna pri vsaki gradnji.”