Steklarna Hrastnik na čakanje pošilja 200 zaposlenih
Steklarna Hrastnik, ki je v lasti najbogatejšega Slovenca Igorja Laha, zaradi padca naročil zmanjšuje proizvodnjo. Do pomladi bo na čakanju 200 delavcev.
“Celotna evropska steklarna industrija se v zadnjih mesecih sooča z ohlajanjem svetovnega gospodarstva in potrošniških indeksov, kar se odraža tudi na padcu naročil v celotni panogi in rasti zalog pri ključnih poslovnih partnerjih,” sporočajo iz Steklarne Hrastnik, kjer začasno zmanjšujejo proizvodnjo in prilagajajo poslovanje.
Poslovodstvo družbe je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, že sprejelo ukrepe “optimizacije delovnih procesov”. Ti vključujejo tudi mehke oblike prenehanja delovnih razmerij. Med temi sta ukrep predčasnega upokojevanja in začasnega čakanja na delo, ki naj bi jih izvajali v omejenem in zgolj nujno potrebnem obsegu.
“V tem trenutku je na začasno čakanje na delo v družbi prerazporejenih okrog 200 zaposlenih v proizvodnji in režiji, ki pa so po principu rotacij še naprej redno vključeni v delovni proces, a v manjšem obsegu,” sporočajo iz Hrastnika. Ukrep čakanja na delo je za zdaj predviden do konca marca prihodnje leto.
Po navedbah generalnega direktorja Steklarne Hrastnik in Vaider Group Petra Časa steklarna zaradi izvozne naravnanosti ne more ubežati širšim globalnim gospodarskim ciklom, lahko pa se jim prilagodijo.
“Gradimo lahko poslovni model na način, da tudi ob nekoliko znižanem zunanjem povpraševanju ohranjamo stabilno, pozitivno in razvojno naravnano poslovanje, kakor tudi vse ključne strateške investicijske načrte,” pravi Čas.
Steklarna Hrastnik: Gre za prehodno obdobje
V družbi navajajo oceno, da gre pri spremenjenih tržnih razmerah za prehodno obdobje, ki bo trajalo dva do tri kvartale oziroma do enega leta. Stabilno poslovanje družbe in razvojni projekti naj ne bi bili ogroženi.
Spremenjene tržne razmere so vključene tudi v poslovni načrt družbe za prihodnje leto, ki pa še vedno predvideva visoke operativne profitabilnosti poslovanja – EBITDA marža je predvidena nad 30 odstotkov – ob nespremenjenih prihodkih od prodaje v višini okoli 90 milijonov evrov.
Naložbe naj bi nemoteno tekle naprej
Steklarna Hrastnik prav tako načrtuje okoli sedem milijonov evrov naložb v letu 2024. Te bodo namenjene predvsem za avtomatizacijo posameznih procesov, redno investicijsko vzdrževanje in posodabljanje opreme ter naložbe v informacijske tehnologije, še sporočajo.
Spomnimo, da Steklarna Hrastnik vlaga tudi v proizvodnjo v tujini. V Srbsko tovarno stekla (SFS) bodo vložili okoli sto milijonov evrov. Denar bodo v tovarni v mestu Paraćin, ki jo je steklarna prek lastnika GlobalGlass iz Švice prevzela oktobra lani, namenili za novo proizvodno peč in izgradnjo nove tovarne s štirimi proizvodnimi linijami.
Avtomatizacija bo po njihovih besedah narekovala tudi smer zaposlovanja, pri čemer pričakujejo, da bodo zaposlovali predvsem tehnični strokovni kader v proizvodnem procesu ter specialiste na posameznih tehnoloških področjih.
Za letos napovedovali močno povpraševanje po embalažnem steklu
Steklarna Hrastnik ima sicer za sabo nadvse uspešna leta, v katerih so vknjižili veliko rast vrednosti.
Prodajo so lani z 72 povečali na 93 milijonov evrov, torej za okoli 30 odstotkov. Kot kaže spodnji graf, letos v podjetju pričakujejo podobno rast. Obenem napovedujejo tudi 22 milijonov evrov čistega dobička.
Steklarna v letnem poročilu kot razlog za hitro rast navaja močno povpraševanje na evropskem trgu embalažnega stekla, ki naj bi se po njihovih napovedih nadaljevalo tudi letos. Zdaj vendarle prihaja do sprememb.
Lani so rast dosegali na račun poslov za premijske proizvajalce žganih pijač.
Rast prodaje je ublažila negativne učinke močno povišanih stroškov energentov. Kljub zakupom elektrike in zemeljskega plina so se Steklarni Hrastnik stroški energentov dvignili z 10 na 14 milijonov evrov, kar je 40-odstotna rast. Steklarna v Lahovi lasti, ki zaposluje okoli 600 ljudi, je torej močno rast stroškov prelila v višje cene.