“Posle dobivajo druga podjetja, tudi nemška in francoska. Postali smo predragi”

Državni zbor je konec lanskega marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je med drugim določil, da se s 1. januarjem letos črta eden od členov v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta je delodajalcem omogočal, da so se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, ki so bili napoteni v tujino, plačevali od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji.

Posledično so se stroški dela z letošnjim letom zvišali oziroma neto prejemki zaposlenih, napotenih v tujino, upadli.

Delodajalci so sicer lani pričakovali ukrepe države, ki bi novost umilili, a je ministrstvo za finance na koncu ocenilo, da bodo učinki spremembe precej manjši od ocen gospodarskih združenj. Medtem ko so podjetja napovedovala 20- do 30-odstotni dviga stroška plač, je ministrstvo ocenilo, da se bo podjetjem strošek dela povišal za povprečno 7.700 evrov letno.

Ministrstvo tako ni sprejelo nobenih ukrepov in sistem je s 1. januarjem stopil v veljavo. Kot smo pisali februarja, je (bilo) tudi med delodajalci slišati pričakovanje, da bo izziv izvoznikov storitev obravnavalo v predlogu davčne reforme. A prvi predlog, ki je zdaj v javni razpravi, tega ne vsebuje. Vsebuje le predlog, da se črta posebna davčna obravnava za javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino, s čimer bi se jih izenačilo z zaposlenimi iz gospodarstva.

“Zakon je bil sprejet nepremišljeno”

Na nerešeno težavo so ta teden znova spomnili pri Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ). Predsednik zbornice Albert Kekec je na torkovi novinarski konferenci ponovil, da podjetja letos poročajo tudi o 30-odsotni rasti stroškov dela ter izgubah na račun sprememb čezmejnega opravljanja storitev. “Zakon je bil sprejet nepremišljeno, brez ekonomske analize učinkov zakona, ki bi jo pripravljavci zakona morali pripraviti,” je povedal in ponovil zahteve, naj se napoteni delavci v gospodarstvu izenačijo z napotenimi javnimi uslužbenci, za katere velja dohodninska olajšava.

Po navedbah zbornice je najbolj na udaru gradbena panoga in segment tehničnih storitev, med katere spadata inštalacija in montaža. Nova ureditev naj bi prizadela okoli 2.500 podjetij, ki v tujino neposredno napotujejo približno 27 tisoč delavcev.

Kekec je dodal tudi, da v primerjavi s Slovenijo naše sosednje države izvoz storitev spodbujajo. Izpostavil je avstrijske delavce v primerljivih panogah, ki imajo za čas napotitve v tujino 60-odstotne olajšave pri dohodnini. Do terenskega dodatka, ki ni obremenjen z davki in prispevki, so upravičeni tudi delavci na Hrvaškem.

Spremembo zakona o čezmejnem izvajanju storitev je sicer delodajalska stran v Ekonomsko-socialnem svetu podprla. To so storili ob pričakovanju, da bo za delavce zasebnih podjetij uvedena dohodninska olajšava, ki že velja za javne uslužbence. Sprememba se je zgodila tudi zato, ker je prejšnja ureditev za delavce, ki so napoteni v tujino, pomenila nižje pokojnine, medtem ko je tudi država imela nižji priliv v pokojninsko blagajno. Hkrati je ureditev za sosednje države pomenila nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni Evropske unije sprožen celo postopek zoper Slovenijo. Več v članku Ciljala ‘kaselc’ podjetja. A koga vse sta zadela minister Mesec in Boštjančič?.

Prezaposlujejo na hrvaško podjetje

Nekaj podjetij na Štajerskem je medtem že začelo uresničevati napoved o selitvi svoje dejavnosti v tujino, Kekec je dejal, da naj bi jih bilo 21.

Eden od njih je mariborski Elektro Hanza, ki približno 70 odstotkov prihodkov ustvari v tujini. Štajerci imajo sicer podjetji v Nemčiji in na Hrvaškem že več kot tri leta, tja pa postopoma selijo svoje zaposlene. “Na Hrvaškem podjetja prvotno nismo odpirali zaradi tega, kar se pri nas dogaja zdaj. Temveč smo izhajali iz hrvaških birokratskih lagodij,” razlaga direktor elektroinštalacijskega podjetja Donald Keranović. “Ideja je bila, da na Hrvaškem hitreje pridobimo delovna dovoljenja za delavce, ki jih nato postopoma prezaposlimo v Slovenijo.”

V Sloveniji je bilo še pred leti zaposlenih 60 odstotkov njihove celotne delovne sile, na Hrvaškem 40 odstotkov. Danes je v Sloveniji zaposlenih le še 35 odstotkov ljudi.

“Stroški dela so se nam praktično čez noč povišali med 25 in 29 odstotkov. Ne vem, katero podjetje ustvarja takšne marže, da lahko to preživi,” se sprašuje Keranović, ki pravi, da razmišljajo tudi o selitvi celotne proizvodnje na Hrvaško.

Kot pravi, stroškov s prezaposlovanjem ljudi v tujini praktično nimajo. Te bi imeli s selitvijo proizvodnje, v kateri sestavljajo elektro omare: “To bi bil logističen in finančen zalogaj. Najeti bi morali novo dvorano, seliti opremo in tako naprej. Pri prezaposlovanju je omejitev le čas.”

Zaposlenim v Elektro Hanza – teh je v skupini okoli 400 –, ponujajo več možnosti, kako izpeljati prezaposlitev na hrvaško ali nemško podjetje. V Nemčijo so preselili deset odstotkov zaposlenih. “Celo poslovna enota v Nemčiji je finančno bolj sprejemljiva kot naše slovensko podjetje. Ista oseba nas v Nemčiji stane manj in ima boljše pogoje kot v Sloveniji. Vsakemu smo dali možnost, da se sam odloči, kakšno prezaposlitev želi,” pravi Keranović.

Celo poslovna enota v Nemčiji je finančno bolj sprejemljiva kot naše slovensko podjetje. Ista oseba nas v Nemčiji stane manj in ima boljše pogoje kot v Sloveniji.

Donald Keranović, Elektro Hanza

“Postali smo predragi”

O selitvi na Hrvaško ali v Avstrijo razmišljajo tudi v podjetju Novos s Ptuja, ki se ukvarja z elektro storitvami in montažo. Tudi oni bi ohranili obstoječe kadre, ki so večinoma tuji državljani. “Zaposlujemo okoli 30 ljudi. Stroški dela pa so narasli vsaj za 30 odstotkov,” navaja direktor Robert Novoselnik, ki je s podjetjem prisoten v več evropskih državah.

Končna odločitev o selitvi bo po njegovih besedah padla v poletnih mesecih. Višjih stroškov ne morejo prevaliti na delavce (z znižanjem neto prejemkov), zato zdaj potekajo pogovori o zvišanju prodajnih cen. “V tujini nam več kot zdaj težko plačajo. Posle tako dobivajo druga podjetja; tudi nemška in francoska. Postali smo predragi. Hkrati so se za delavce, ki so napoteni na delo v tujini, podražila stanovanja, goriva, stroški prevoza in še kaj drugega,” pogovor sklene Novoselnik.

Podjetja v tujini izgubljajo posle in delavce

Plače delavcev, ki so napoteni v tujino, so se skoraj za tretjino zvišale tudi v štajerskem podjetju Pipe Tech. Povprečna bruto plača za okrog 300 zaposlenih je lani v Pipe Tech znašala med 3.100 in 3.200 evrov, pravi direktor Davorin Tušek.

Na spremembo so se sicer pripravljali že od konca lanskega leta. Med drugim so skušali stranke prepričati, da sprejmejo višje cene. Večina je v to privolila, z nekaterimi so se razšli, pove Tušek. “Ne morejo verjeti, da ni več neobdavčenih terenskih dodatkov, dodatkov za pot in tako dalje.”

Pri podjetju težave nimajo v proizvodnji, temveč pri montaži opreme na terenu, kar poteka v večini v tujini. “Dogaja se nam, da terenski delavci odhajajo, ker ne moremo slediti njihovim željam glede plače. Če ima pri nas kvalificirani varilec plače tri tisoč evrov neto in zahteva štiri tisoč evrov neto, mu mi tega ne moremo dati, ker to pomeni dodatnih 2.200 ali 2.300 evrov bruto. Tega si ne moremo privoščiti in beležimo zelo veliko odpovedi. To torej pomeni odpovedi, ko gredo ljudje drugam zaradi višje plače.”

Tudi oni odpirajo poslovno enoto v Nemčiji, saj je tam poslovanje cenejše. O selitvi na Hrvaško ali druge države na Balkanu ne razmišljajo. “Ko ustvarjaš vse doma, se širiš in gradiš, je lepo, da denar ostane tukaj. Smo pa v zelo slabi situaciji, a imamo upanje, da se bo zadeva uredila, da bo sprejeta neka davčna reforma in da nam bo vlada prišla nasproti.”