Petrol kljub padcu prihodkov skoraj početveril dobiček

Največji slovenski naftni trgovec Petrol je v prvih devetih mesecih leta posloval pod “precej drugačnimi” pogoji kot v istem obdobju lani. Nižje cene naftnih derivatov in manjši obseg trgovanja z elektriko ter zemeljskim plinom so prihodke znižali za dobro četrtino, a je sprememba v načinu reguliranja cen goriva pri nas in na Hrvaškem prinesla večje dobičke kot lani.

Prihodki med januarjem in septembrom so znašali 5,2 milijarde evrov, v istem obdobju lani pa dobrih sedem milijard, piše v medletnem poslovnem poročilu podjetja.

“Padec prihodkov je nastal predvsem zaradi nižjih cen naftnih derivatov ter cen električne energije in zemeljskega plina na spot in terminskih trgih kot tudi zaradi manjšega obsega trgovanja s tema energentoma,” so pri Petrolu zapisali v poročilu.

Dobičkonosnost se je po izzivih lanskega leta, ko je zaradi energetske krize in draginje vlada regulirala cene goriva, letos izboljšala. Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) se je podvojil, z 98 na okrog 202 milijona evrov. Čisti dobiček se je skoraj početveril. Lani je znašal 24, letos pa 95 milijonov evrov.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za petkrat, s 25 na 127 milijonov evrov.

Regulacija cen goriva

Velik vpliv na poslovanje je imela regulacija cen goriva v državah jugovzhodne Evrope, kjer ima Petrol največjo prisotnost. Medtem ko je lani v Sloveniji in na Hrvaškem država vsaj del poslovnega obdobja določala najvišje dovoljene cene goriva, sta letos državi regulirali cene z določanjem največjih dovoljenih marž trgovcev.

Na poslovanje so v prvih devetih mesecih leta vplivale svetovne cene nafte, ki so bile nižje kot lani. Cena nafte brent je bila v povprečju za 22 odstotkov nižja, piše v poročilu. Znižale so se tudi cene bencina in dizla.

Količinska prodaja goriva je bila v prvih devetih mesecih leta za šest odstotkov manjša kot lani. Pri Petrolu to pripisujejo predvsem dejstvu, da je bila v času lanskoletne regulacije cena goriva v Sloveniji nižja kot v sosednjih državah. S tem se je povečala takratna prodaja na bencinskih servisih.

Stroški poslovanja so se povečali za 19 odstotkov na letni ravni, s 356 na 424 milijonov evrov. Največ so k temu skoku prispevali višji stroški materiala, ki se je podražil za 78 odstotkov. To je “predvsem zaradi višjih stroškov energije, saj je bil velik del energentov za letošnje leto zakupljen v letu 2022, ko so bile nabavne cene precej višje kot v preteklih letih”, pravijo pri Petrolu.

Petrol ustvari slabo polovico prihodkov s prodajo naftnih proizvodov in dobrih 40 odstotkov s prodajo zemeljskega plina, elektrike ter energetskih rešitev. Prodaja in trgovanje s plinom in elektriko je med januarjem in septembrom Petrolu prineslo 2,1 milijarde prihodkov, prodaja goriva in derivatov pa nekaj manj kot 2,6 milijarde evrov.

Rast delnice

Tečaj delnice Petrola na Ljubljanski borzi je med januarjem in septembrom v povprečju znašal 23 evrov na delnico. V tem obdobju je delnica pridobila 14 odstotkov vrednosti. Čisti dobiček na delnico je znašal 2,32 evra. Petrol je avgusta delničarjem izplačal dividendo v višini 1,5 evra bruto na delnico.

Petrol v devetih mesecih ni odkupoval lastnih delnic. Te znašajo 1,5 odstotka osnovnega kapitala družbe. Tudi člani uprave in nadzornega sveta niso v veliki meri investirali v podjetje. Predsednica uprave Nada Drobne Popović ima na primer v lasti 80 delnic od skupno dobrih 41 milijonov delnic.

Največji delež v Petrolu obvladuje država, ki ima – vključno s Slovenskim državnim holdingom (SDH) in Kapitalsko družbo – v lasti okrog 31 odstotkov delnic. Največji posamezni delničar je z 12,8 odstotka češko-slovaška banka J&T.