Kdo so bili lani najbolje plačani menedžerji v energetiki
Po divjem 2022 je za energetiko bolj umirjeno leto. Kaj pa se je dogajalo s plačami vodilnih?
Precej podjetij iz pretežno državne energetike je že objavilo podatke o prejemkih vodilnih v letu 2023.
Najvišje plače imajo v upravi Petrola, ki je le še v tretjinski lasti države. Večinsko ali v celoti državne energetske družbe so za razliko od naftnega trgovca zavezane Lahovnikovemu zakonu, ki prejemke vodstva omejuje na petkratnik povprečne bruto plače v podjetju.
Šefici Petrola 150 tisočakov odpravnine
Na vrhu lestvice najbolje plačanih je tako zdaj že nekdanja šefica Petrola Nada Drobne Popović, ki je lani v 11 mesecih (zamenjana je bila konec novembra) prejela 430 tisoč evrov bruto. Če prištejemo še bonitete in 150 tisočakov odpravnine, končni prejemki nanesejo 611 tisoč evrov bruto. Neto pa je prejela 230 tisoč evrov. V letu 2022 je v celotnem letu prejela 487 tisoč evrov bruto ali 190 tisoč evrov neto.
Matija Bitenc, ki je bil član uprave do 7. decembra, je prejel 403 tisoč evrov bruto (163 tisoč evrov neto), Jože Bajuk, ki je odšel že v začetku avgusta, pa 411 tisoč evrov bruto (176 tisoč evrov neto).
Oba omenjena sta bila tudi v poslovodstvu plinskega trgovca Geoplin, ki je v večinski lasti Petrola. Bitenc je bil v poslovodstvu celotno leto (letos marca ga je zamenjal Simon Urbancl), Bajuk pa osem mesecev. Letnega poročila za lani še ni, v letu 2022 pa je poslovodstvo Geoplina prejelo skupno 196 tisoč evrov bruto.
Še en član uprave Petrola, Jože Smolič, je lani prejel 420 tisoč evrov bruto (161 tisoč evrov neto), medtem ko je v 2022 dobil 410 tisoč evrov bruto. Delavski direktor Zoran Gračner pa je prejel 195 tisoč evrov bruto (106 tisoč evrov neto), približno 10 odstotkov več kot v 2022 (178 tisoč evrov).
Septembra sta v upravo prišla Sašo Berger in Marko Ninčević; prvi je konec novembra prevzel vodenje družbe. Oba sta v štirih mesecih prejela po okoli 80 tisoč evrov bruto (40 tisoč evrov neto). Kot kaže letno poročilo, v prvih mesecih na položaju nista dobila izplačanega variabilnega dela.
Sledijo Eberlinc, Paravan, Štokelj
Skupni bruto prejemki glavnega direktorja družbe Plinovodi Marjana Eberlinca so v letu 2023 znašali 227 tisoč evrov bruto ali 97 tisoč evrov neto.
Prvi mož Gen energije Dejan Paravan je zaslužil 93 tisoč evrov neto. Bruto zneska podjetje ne navaja, piše le, da je njegova plača 3,94-kratnik povprečne bruto plače v skupini Gen energija, izplačane v preteklem letu. Paravanov predhodnik Blaž Košorok je v 10 mesecih v letu 2022 prejel 165 tisoč evrov bruto.
Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj pa je lani prejel 81 tisoč evrov neto. Njegov osnovni mesečni bruto prejemek je 14 tisoč evrov, kar nanese okoli 168 tisoč evrov bruto letno. To je primerljivo prejemkom njegovega predhodnika Viktorja Vračarja, ki je v 2022 za 10 mesecev na položaju prejel 156 tisoč evrov.
Pa Nek?
Nuklearna elektrarna Krško, katere polovična lastnica je Gen energija, drugo polovico pa ima hrvaška družba Hrvatska elektroprivreda (HEP), v letnem poročilu razkriva le, da so lani prejemki poslovodstva znašali 698 tisoč evrov bruto. Ta znesek se je delil med tri vodilne; od januarja do aprila je podjetje vodil Stanislav Rožman, ki ga je nasledil Gorazd Pfeifer, v upravi pa sedi še hrvaški član uprave Saša Medaković.
Med 50 in 80 tisočaki neto
Direktorji družb skupine HSE, Marko Mavec iz Premogovnika Velenje, Mitja Gorjan iz Soških elektrarn Nova Gorica, Branko Debeljak, generalni direktor šoštanjske termoelektrarne, in Damjan Seme, direktor Dravskih elektrarn Maribor, so imeli lani po okoli 11 tisoč evrov bruto mesečno osnovnega plačila. To na letni ravni nanese med 70 in 80 tisočaki neto. Debeljak je sicer mandat začel šele z aprilom.
V tem rangu so tudi prejemki direktorjev iz skupine Gen, torej direktorja Termoelektrarne Brestanica Tomislava Malgaja in direktorja Savskih elektrarn Ljubljana Uroša Koslja. Prvi mož Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič, ki je aprila lani dobil nov mandat, je v celem letu prejel 88 tisoč evrov neto.
Nekoliko nižji so zaslužki vodilnih v petih elektrodistribucijah, ki so sicer med večjimi zaposlovalci. Skupaj je v petih podjetjih zaposlenih okoli tri tisoč ljudi. Vodilni v Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska, Elektro Maribor in Elektro Celje prejmejo med 55 in 70 tisoč evri neto letno, kažejo podatki za zadnji dve leti.
Šef Gen-I Maks Helbl je lani prejel 79 tisoč evrov neto. Za njim je denimo šef Elesa Aleksander Mervar, ki je prejel okoli 76 tisoč evrov neto (127 tisoč evrov bruto).
Pred leti je bil med vodilnimi po prejemkih tudi šef Sodo Stanislav Vojsk. A Sodo je bil lani pripojen Elesu. Na vprašanje, na katerem položaju je Vojsk danes in kolikšna je njegova plača, nam je Mervar, ki je službeno odsoten, odgovoril le, da Vojskovi prejemki danes niso "niti približno primerljivi" s tistimi v času vodenja Sodo.
