Zakaj Boštjančič od bank pričakuje 100 milijonov manj

V ponedeljek bo odbor državnega zbora (DZ) za finance obravnaval predlog zakona o obnovi, ki med drugim prinaša nove davčne obremenitve za banke.

Kot smo že pisali, je vlada izvajanje zakona zamaknila; banke bodo davek prvič plačale v letu 2025 za leto 2024. Sprva je bilo mišljeno, da bi davek veljal že za letošnje leto, kar pa bi lahko ustavno sodišče ocenilo kot protiustaven, retroaktiven ukrep.

Predlog zakona pa kaže tudi, da je vlada zmanjšala pričakovanja glede izplena. Septembra, ko se je začela razprava o virih sklada za obnovo, je predsednik vlade Robert Golob napovedal, da namerava vlada z obdavčitvijo bank zbrati 500 milijonov evrov.

Glede na to, da je bilančna vsota ob polletju znašala 51,3 milijarde evrov, je to tudi seštevek letnega izplena (0,2 odstotka bilančne vsote je okoli 100 milijonov evrov) v petih letih.

V predlogu zakona pa piše, da vlada zdaj pričakuje ‘le’ še 400 milijonov evrov prihodka.

Varovalke zmanjšujejo izplen

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da se bodo prihodki v prvem letu, to je leta 2025 za koledarsko leto 2024, gibali med 90 do 95 milijoni evrov, v štirih letih zatem pa se bodo zmanjšali, na predvidoma okoli 85 milijonov evrov letno.

V petletnem obdobju bi tako zbrali med 400 in 430 milijonov evrov.

Razlog sta dve varovalki, ki ju je ministrstvo dodalo, da “ne bi prišlo do prekomernega vpliva na poslovanje bank oziroma finančno stabilnost bančnega sektorja”.

Prva je ta, da letni davek ne bo smel preseči 30-odstotnega dobička banke, druga pa, da bo banka davčno osnovo lahko znižala za razliko med plačanim davkom od dohodka pravnih oseb po začasno višji stopnji in stopnji, ki je veljala pred začasnim zvišanjem.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo izplen v prihodnjih letih manjši tudi zaradi “medsebojnega vpliva ukrepov ter s tem zmanjšanja morebitne kapitalske moči posameznih bank”.

Z davki in dividendami do 1,6 milijarde evrov

Predvideni prihodki sklada za obnovo, ki jih uvaja zakon o obnovi, poleg davka na bilančno vsoto zajemajo še:

• davek od dohodka pravnih oseb: s predlogom zakona je od leta 2024 do leta 2028 predvideno začasno povečanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov.
• čisti dobiček SDH: prihodnjih pet let se bo čisti dobiček holdinga, ki v posameznem poslovnem letu ostane po pokritju morebitne prenesene izgube in oblikovanju obveznih zakonskih rezerv, stekla v sklad.

S prvim naj bi v petih letih zbrali skupno 975 milijonov evrov ali okoli 200 milijonov letno, z drugim pa 260 milijonov evrov.

Iz vseh treh virov skupaj naj bi se torej v petih letih v sklad steklo 1,6 milijarde evrov. Temu lahko dodamo še 400 milijonov evrov iz evropskega solidarnostnega sklada. Izplačilo prvih 100 milijonov evrov je sklad odobril prejšnji teden. Predvidena pa so tudi druga evropska sredstva

Na drugi strani je v zakonu o obnovi predvidenih za milijardo evrov izdatkov na podlagi pravic, ki jih prinaša zakon o obnovi – če bo seveda sprejet v predlagani obliki.