Slovenija lani povečala blagovno menjavo s tujino

Vrednost slovenskega izvoza je bila lani za 4,4 odstotka višja od leta 2022, uvoza pa za 0,6 odstotka. Izvozili smo za 54,9 milijarde evrov blaga in ga uvozili za 57 milijard evrov, ugotavlja Statistični urad RS (Surs).

Slovenija je lani beležila zunanjetrgovinski primanjkljaj v vrednosti 2,1 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom je bila 96,4-odstotna.

Po pisanju STA je zrasel samo izvoz v države nečlanice EU, in sicer za 19,4 odstotka, brez poslov oplemenitenja pa se je zvišal za 3,3 odstotka na 10,1 milijarde evrov.

Nižji uvoz iz držav EU za 6,4 odstotka je medtem izravnala rast uvoza iz držav nečlanic, za 11,3 odstotka, brez poslov oplemenitenja pa je upadel tudi uvoz iz slednjih, namreč za 12,4 odstotka na 9,3 milijarde evrov.

Državni statistiki so v prvem četrtletju pri blagovni menjavi s tujino še zaznali rast, v drugem pa sta bili vrednosti že nekoliko nižji kot v istem obdobju 2022. V tretjem četrtletju so izmerili znižanje predvsem pri izvozu, saj je bil ta v medletni primerjavi za 10 odstotkov nižji, uvoz pa za 3,2 odstotka nižji. V zadnjem četrtletju se je izvoz ponovno povišal, za 5,8 odstotka, uvoz pa znižal za 1,3 odstotka, so nihanja povzeli na Sursu.

Najpomembnejši farmacevtski in organski kemični proizvodi

Pri izvozu so bili najpomembnejši medicinski in farmacevtski proizvodi, saj je njihova vrednost predstavljala približno tretjino (34 odstotkov) celotnega izvoza. Sledili so proizvodi iz skupin cestna vozila (8,4 odstotka), električni stroji, naprave (6,7 odstotka), industrijski stroji za splošno uporabo (4,1 odstotka) ter nafta in naftni derivati (3,7 odstotka).

Kot še piše STA je Slovenija uvozila največ organskih kemičnih proizvodov (19 odstotkov vrednosti uvoza), njihova vrednost se je po statističnih podatkih v primerjavi z letom prej skoraj podvojila. Sledili so medicinski in farmacevtski proizvodi (14,3 odstotka), cestna vozila (osem odstotkov), nafta in naftni derivati (6,1 odstotka) ter električni stroji, naprave (5,2 odstotka).

Pri primerjavi z letom 2022 so statistiki izpostavili še znižanje vrednosti trgovanja z energenti in surovinami, saj so največji upad zaznali pri skupinah proizvodov nafta in naftni derivati, električna energija, železo in jeklo ter barvne kovine. Na znižanje vrednosti trgovanja je vplival upad cen teh proizvodov na globalnih trgih, ki ga izkazuje tudi gibanje indeksa uvoznih cen.

Na vrhu ostaja Švica, izrazit padec uvoza iz Rusije

Najpomembnejši izvozni trgi so bili Švica, Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija. Tudi uvoz je bil vrednostno največji iz Švice, sledile so Kitajska, Nemčija, Italija in Avstrija.

V medletni primerjavi sta najbolj narasla izvoz v Švico in uvoz iz Kitajske, izrazito pa se je znižala vrednost uvoza iz Rusije, in sicer za več kot 85 odstotkov.

Samo decembra je Slovenija izvozila za 3,9 milijarde evrov blaga, kar je za 2,4 odstotka manj kot decembra 2022. Zrasla je le vrednost izvoza v države nečlanice EU, in sicer za 9,1 odstotka, brez poslov oplemenitenja pa se je tudi ta znižala za 12,7 odstotka na 786,1 milijona evrov.

V zadnjem mesecu je država uvozila za 3,8 milijarde evrov blaga, kar je za 15,6 odstotka manj kot decembra predlani. Uvoz iz držav EU je upadel za 14,7 odstotka, iz držav nečlanic za 16,9 odstotka, brez poslov oplemenitenja pa se je uvoz iz slednjih znižal za 32,1 odstotka na 646 milijonov evrov.

Kot je sezonsko značilno, sta bili vrednosti izvoza in uvoza decembra nižji od povprečnih mesečnih vrednosti v letu, so dodali statistiki. Pokritost uvoza z izvozom je bila v opazovanem mesecu 101,5-odstotna, presežek v blagovni menjavi s tujino je znašal 57,6 milijona evrov.