Februarja slabše razpoloženje v slovenskem gospodarstvu, zlasti v industriji

Vrednost kazalnika gospodarska klima je februarja znašala −3,3 odstotne točke. To je 0,1 odstotne točke nižje kot mesec prej, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada (Surs). Najslabše je razpoloženje v predelovalni dejavnosti.

Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je upadel za 0,8 odstotne točke v primerjavi z januarjem. To je več kot v maloprodaji in gradbeništvu, kjer se je znižal za 0,3 odstotka. Med potrošniki je bil kazalnik nižji za 0,2 odstotka. Na mesečni ravni se je izboljšala le klima v storitvenem sektorju, in sicer za 1,5 odstotka.

V primerjavi z lanskim februarjem je bila gospodarska klima slabša za 1,9 odstotne točke, še navaja Surs. Tudi tu je največ k padcu prispevala industrija, kjer se je razpoloženje poslabšalo za 1,8 odstotka.

Manjše medletne padce zaupanja beležijo gradbeništvo (0,5 odstotka), maloprodaja (0,4 odstotka) in storitve (0,2 odstotka). Razpoloženje potrošnikov se je v zadnjem letu celo izboljšalo za en odstotek.

Krčenje industrije

Že v začetku meseca smo poročali, da je industrijska proizvodnja v Sloveniji decembra lani upadla za kar desetino na letni ravni oziroma za 7,5 odstotka na mesečni ravni. To je bil v obeh primerjavah največji padec med vsemi državami EU v tem obdobju. V celotnem letu se je slovenska industrijska proizvodnja skrčila za 5,3 odstotka.

Strm padec je presenetil tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS). Kot je za Forbes Slovenija pojasnil glavni analitik GZS Bojan Ivanc, je krčenje predvsem posledica cikličnih, delno pa strukturnih razlogov.

Med ciklične razloge sodi, da so podjetja lani po močnem letu 2022 zmanjševala zaloge in se prilagajala bolj umirjenemu povpraševanju. Strukturne spremembe pa vključujejo vse manjšo zanesljivost cen pri zemeljskem plinu in električni energiji, "ne glede na visok padec njunih cen v zadnjem letu dni," pravi Ivanc. Največji padec so beležili prav energetsko intenzivni sektorji, kot so oskrba z električno energijo, plinom in paro (za tretjino), kemična (za petino) in papirna industrija (–18,4 odstotka).

Tudi pri avtomobilski industriji je stagnacija proizvodnje po oceni analitika posledica strukturnih sprememb, saj električna vozila potrebujejo manj sestavnih delov.

Po poti Nemčije

V težavah je tudi industrija v Nemčiji, našem največjem izvoznem trgu. Tudi tam je proizvodnja decembra upadla trikrat globlje od pričakovanj analitikov. Padec proizvodnje za 1,6 odstotka na mesečni ravni je bil že sedmi zaporedni mesečni padec.

Vseeno je februarja kazalnik gospodarske klime, ki ga beleži nemški inštitut Ifo, pokazal 85,5 točke. To je v skladu s pričakovanji analitikov in 0,3 odstotne točke več kot januarja. V primerjavi z lanskim februarjem je razpoloženje precej slabše; takrat je kazalnik pokazal 91,1 odstotne točke.

Tudi v Nemčiji je v največjih težavah kemična industrija, sicer ena največjih v državi. Proizvodnja v tem sektorju je decembra padla na najnižjo raven po letu 1995.