Golob na strehi: Koliko stanovanj bodo v prihodnjih letih zgradili stanovanjski skladi
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac si je za eno glavnih prioritet postavil gradnjo več tisoč najemnih stanovanj. Kaj se dogaja v praksi?
Vlada je reševanje pereče stanovanjske problematike zapisala v koalicijsko pogodbo, s katero je napovedala, da bo težave reševala z gradnjo javnih najemnih stanovanj.
Do leta 2030 se je zavezala, da bo zgradila 20.000 najemnih stanovanj, kar pa je že jasno, da ne bo mogla doseči. Nov cilj koalicije do konca mandata je vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem, ki bi omogočil gradnjo 3.000 javnih stanovanj na leto. Pogledali smo, ali je ta cilj realen.
V proračunu so za letos in prihodnji dve leti namenili skupaj 76,5 milijona evrov oziroma 25,5 milijona evrov letno. To so zagotovili z dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada RS (SSRS), od tega bo 10 milijonov evrov za projekte sklada, 15 milijonov evrov pa za program, po katerem sklad nudi ugodna posojila občinam in lokalnim stanovanjskim skladom.
Ob 75 milijonih naj bi imelo ministrstvo na voljo še 60 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost (v treh letih).
Republiški stanovanjski sklad zgradi 500 stanovanj letno
Republiški stanovanjski sklad ima v svojih načrtih gradnjo 2.076 stanovanj, kar je seštevek projektov, ki so v fazi gradnje, priprave ali nakupa. Letno po besedah direktorja Črtomirja Remca zgradijo 500 stanovanj, v primeru večjega financiranja pa bi lahko to številko podvojili.
V lastni izvedbi bodo letos zaključili gradnjo 228 stanovanjskih enot v Mariboru in Ljubljani, ob tem pa gradijo še 91 stanovanj v Kopru in 103 stanovanja v Novem mestu.
Še vedno pa niso predali ključev za stanovanja na Dolgem mestu, ki so jih končali maja. Razpis za 40 stanovanj naj bi objavili do konca leta. Najemnina bo med 7 in 7,5 evra na kvadratni meter, je še povedal direktor SSRS.
Letos in v letih 2024 in 2025 bo republiški stanovanjski sklad skupaj z lokalnimi skupnostmi zagotovil 505 javnih najemnih stanovanj.
Remec: Prestaviti bi morali v višjo prestavo
Ocenjena vrednost investicij sklada po letu 2025 znaša 242,53 milijona evrov in vključuje gradnjo 1.287 stanovanjskih enot, od tega 80 oskrbovanih stanovanj.
Gradnjo načrtujejo v Podutiku Glince (327 stanovanj), Brodu Drage (150 stanovanj), Novem Pobrežju (371 stanovanj), Ob Savi (78 stanovanj), Podbrezniku Enklava (45 stanovanj), Lendavi (38 stanovanj), Škotinu (130 stanovanj), Straži (80 stanovanj) in Mlakah (8 stanovanj).
Po Remčevi oceni bi morali pri gradnji najemnih stanovanj prestaviti v višjo prestavo. 40 novih stanovanj za mesto, kot je Ljubljana, ne pomeni nič. Po njegovih besedah prestolnica potrebuje novo sosesko po zgledu sedemdesetih let, kjer bi bilo 2.000 do 3.000 stanovanj.
Ljubljanski stanovanjski sklad načrtuje gradnjo 718 stanovanj
Ljubljanski stanovanjski sklad ima trenutno v svojem fondu 4.413 stanovanjskih enot (podatek na zadnji dan leta 2022). Poleti je zaključil gradnjo soseske Rakova jelša II (156 stanovanj), pet enot pa je pridobil s spremembo namembnosti na Celovški 185. Do 88 stanovanj je ljubljanski stanovanjski sklad prišel še z menjalno pogodbo od zasebnega investitorja, ki je gradil sosesko Zelena jama F4.
Potekajo še postopki za začetek gradnje stanovanjske soseske Litijska – Pesarska in Jesihov štradon, kjer bo skupaj 141 stanovanjskih enot.
Med projekti, ki jih ima ljubljanski sklad še v razvoju in imajo postavljen okvirni terminski načrt, je predvidenih 718 stanovanj. Gradnje naj bi se končale med letoma 2025 in 2027.
Ljubljanski stanovanjski sklad ima še projekte, v katerih časovnica ni določena, saj pri teh manjkajo posamezne parcele oziroma je treba spremeniti OPPN. Med njimi je največja soseska Stanežiče, v kateri načrtujejo 3.000 stanovanj.
Ljubljanski stanovanjski sklad poskuša fond najemnih stanovanj povečati tudi z rentnim odkupom nepremičnin starejših občanov, vendar za zdaj večjega zanimanja ni bilo. V 19 letih so skupno kupili sedem stanovanj.
“Z neprofitnimi najemninami komaj pokrijemo vzdrževanje”
Mariborski stanovanjski sklad v prihodnjih letih načrtuje gradnjo večstanovanjskih objektov na Dvorakovi ulici in Vrbanski cesti. Na prvi lokaciji bo okvirno 60 stanovanj in bodo končana do konca leta 2026, na drugi bo 14 stanovanj, zaključek pričakuje konec leta 2025.
Ob tem imajo v skladu še nekaj nezazidanih stavbnih zemljišč na Pobrežju ob Puhovi ulici, na Studencih ob Korenčanovi ulici in na Teznem ob Ulici heroja Nandeta, vendar je “izvedba teh projektov odvisna predvsem od sistemskega vira financiranja javnih najemnih stanovanj na ravni države”.
“Kot je bilo v strokovni javnosti že večkrat poudarjeno, neprofitne najemnine komaj zadoščajo za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda in ne pokrivajo novih investicij,” so glavne težave in izzive opisali na mariborskem stanovanjskem skladu. Njihov trenutni najemniški stanovanjski fond znaša 2.034 stanovanj.
V Kranju bi potrebovali še vsaj enkrat toliko stanovanj
Kranjska občina ima 440 najemniških stanovanj. Da bi zadostila vsem potrebam, bi jih potrebovala še enkrat toliko, pojasnjujejo na občini.
Približno 250 stanovanj si obetajo v novi soseski Ob Savi, ki naj bi bila končana leta 2024 oziroma leto pozneje. Gradil jo bo republiški stanovanjski sklad, mestna občina pa si obeta, da bi v upravljanje dobila tretjino stanovanj.
Na Obali pridobili sredstva načrta za okrevanja in odpornost
V prihodnjem letu bo po napovedih koprskega stanovanjskega sklada končan projekt Nova Dolinska, kjer bo 75 stanovanj. Gradi skupaj z republiškim stanovanjskim skladom, prejel pa je tudi nepovratna sredstva iz načrta za okrevanja in odpornost.
Trenutno poteka še priprava projektne dokumentacije za četrti blok na isti lokaciji, kjer bo še 46 stanovanj. Prihodnje leto načrtuje pridobitev gradbenega dovoljenja, lopato pa naj bi zakopal leto pozneje.