Šport, ki je obnorel svet. Kako popularen je v Sloveniji?

Padel tenis, zmes tenisa in skvoša, je v zadnjih letih doživel strm vzpon. Začetki športa segajo v leto 1969 in Mehiko, prvo svetovno prvenstvo pa so organizirali leta 1992.

Forbes je poročal, da velja padel tenis za najhitreje rastoči šport na svetu. Po napovedih poročila Global Padel Report 2023 podjetja Playtomic bo do leta 2026 na svetu približno 85.000 igrišč za padel. Ta šport omenja tudi Deloittova napoved naložb v šport za leto 2024 za Ameriko. V njej so zapisali, da lahko vlagatelji z odločitvijo za padel povečajo prihodke.

V najnovejšem poročilu Mednarodne padel zveze ocenjujejo, da se z omenjenim športom ukvarja več kot 30 milijonov ljudi, od tega je več kot 59 odstotkov Evropejcev. Daleč največ igrišč je v Španiji, kjer mnoga teniška igrišča spreminjajo v padel. V Španiji naj bi bilo 16.000 igrišč, sledi pa Italija z 9.050 in Argentina s 7.000 igrišči. Od leta 2019 se je močno povečalo tudi število turnirjev – s šest na 160, kolikor jih bo odigranih letos.

Vzpon doživlja tudi v ZDA, kjer se je padel tenis profiliral kot šport elite in v nekaterih krogih nadomešča vlogo golfa, je poročal Washington Post. Dodajajo, da padel promovirajo tudi številni svetovno znani športniki, od Lionela Messija, Davida Beckhama, Maxa Verstappna do Novaka Đokovića.

Rast zanimanja so opazili tudi športni ponudniki opreme. Številni, ki so prisotni v tenisu, so začeli proizvajati dodatno opremo, namenjeno le za padel. Med njimi Wilson, Head in Babolat, ki so močni tudi v tenisu. Cene loparjev se začenjajo pri 50 evrih.

Kako naj bi se rodila ideja padel tenisa

Padel se je rodil v sončnem Acapulcu v Mehiki konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Začetnik je bil premožni podjetnik Enrique Corcuera. Veljal je za navdušenega tenisača, vendar pred domačo hišo ni imel dovolj prostora, da bi si zgradil igrišče.

Odločen je bil, da bo vseeno nekako užival v tem športu na svojem posestvu, zato je dobil idejo, da postavi nekoliko manjše igrišče, ki ga je obdal s stenami, da žogica ne bi letela naokoli.

Alfonso von Hohenlohe-Langenburg, španski prijatelj Corcuere, je imel priložnost preizkusiti novost na Enriquejevem domu, kjer ga je padel prevzel.

Alfonso je po navdihu svoje izkušnje prevzel pobudo in leta 1974 v teniškem klubu v Marbelli v Španiji ustanovil prvi dve igrišči za padel.

Padel je nato hitro postal priljubljen v Španiji in drugih špansko govorečih državah, vključno z Argentino in Urugvajem.

Lažji od tenisa, igrišče manjše

Eden od razlogov, zakaj padel hitro pridobiva popularnost, je njegova preprostost. Za razliko od tenisa je igrišče manjše, kar pomeni, da je primeren za večino starosti, ni toliko pomembna fizična moč in sposobnost dobrega začetnega udarca, ampak je bolj igra strategije in dobrega sodelovanja s soigralcem.

Padel se največkrat igra v dvojicah. Kot pri tenisu je igrišče razdeljeno na sredini z mrežico, razlika s tenisom pa je ta, da so kot pri skvošu del igrišča tudi stene. Žogica se tako lahko odbija tudi od sten, kar omogoča vznemirljive izmenjave in nešteto igralnih kombinacij.

“Zanimanje pripisujemo predvsem enostavni igri, saj lahko že v prvi uri odigramo kakovostne izmenjave s soigralci. Ker loparji nimajo strun, je obvladovanje žogice lažje,” pojasnjujejo na slovenski padel zvezi, ki so jo ustanovili leta 2021, vodi pa jo nekdanji odlični odbojkar Tomislav Šmuc.

Pred tremi leti ga pri nas ni poznal nihče

Pri nas je šport še precej neodkrit, opažajo pa, da se zanimanje z leti povečuje. Trenutno so v Sloveniji štirje centri, ki imajo skupaj deset igrišč za padel, kmalu pa naj bi se jim pridružilo še šest igrišč v Portorožu. Pred kratkim je namreč portoroški teniški center odkupila občina in napovedala prenovo, ki bo vključevala tudi nova igrišča za padel.

“Ko smo pred tremi leti postavili igrišča, nihče ni točno vedel, za kaj gre, letos pa je v popoldanskem času težko dobiti prost termin,” razlaga Šmuc, ki skupaj s soigralcem iz osnovnošolskih dni Martinom Hrastom vodi športni center Ludus.

Šmuc dodaja, da je padel zelo priljubljen tudi med nekdanjimi profesionalnimi športniki. Tako ima Zlatan Ibrahimović denimo šest centrov na Švedskem, pred leti pa je zgradil še center z 20 igrišči v Milanu. Svoj center ima tudi hrvaški nogometni virtuoz Robert Prosinečki.

Večji poslovni potencial kot pri tenisu

Ta šport ima tudi večji finančni potencial kot tenis, meni Šmuc. Na mestu enega teniškega igrišča je namreč mogoče postaviti tri padel igrišča, ob tem pa je višja tudi cena najema – teniška ura se giblje pri desetih evrih, pri padlu pa 20 evrov. Vzdrževanje igrišč je lažje.

“Prednost je tudi pri vremenu, saj se igrišče iz umetne trave, na katero je posuta mivka, hitreje posuši, ob tem pa je manjši vpliv zunanje temperature, saj zunanja teniška igrišča pri nižjih temperaturah niso primerna za igro,” našteva Šmuc.

Stroški izgradnje igrišča so sicer precej višji kot pri tenisu. Cena za eno igrišče po oceni Šmuca znaša okoli 25.000 evrov, lahko pa se še poviša proti 30.000 evrov, če je treba pred tem urediti podlago in drenažo.

V Sloveniji okoli 500 igralcev

Na zvezi ocenjujejo, da je pri nas okoli 500 igralcev padla, na lestvici profesionalcev pa je 80 igralcev. Letos bodo izvedli osem turnirjev, Šmuc napoveduje tudi organizacijo trenerskega seminarja, saj so dobili več pozivov.

Kako se igra padel tenis

Največkrat se ga igra v paru, tako da so na igrišču štirje igralci. Igrišče je veliko 20 x 10 metrov in je obdano s steklenimi stenami, ki tvorijo kletko.

Šport v veliki meri sledi pravilom tradicionalnega tenisa, z nekaj pomembnimi razlikami.

Cilj igre je, da se žogica na nasprotnikovem polju dvakrat odbije od tal. Tako dosežemo eno točko.

Začetni udarec izvedemo tako, da je lopar pod igralčevim pasom. To se imenuje spodnji začetni udarec. Pri začetnem udarcu je treba žogico usmeriti diagonalno v nasprotnikovo polje. Žogica se mora po začetnem udarcu najprej dotakniti tal. Nato se lahko odbije v stekleno steno. Če se od tal odbije v kovinsko mrežo ob strani, se šteje za izgubljeno točko.

Žogica se med igro lahko odbije tudi od steklene stene ali kovinske mreže, ampak šele po tem, ko se najprej dotakne tal. Če igralec pošlje žogico na nasprotnikovo stran neposredno v steno ali mrežo, se šteje kot avt.

Na svoji strani igrišča lahko žogico udarimo v stekleno steno na način, da se nato odbije prek mrežice na nasprotnikovo polje. Ne smemo pa je udariti v kovinsko mrežo na svoji strani.

Točkovanje je enako kot pri tenisu. Igra se na dva dobljena niza. Niz osvoji ekipa, ki prva doseže 6 iger. Če je rezultat v igrah 6:6, se igra podaljšano igro do 7.