Energetika iz predala vleče projekte velikih hidroelektrarn
Državna energetika bo kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov ponovno poskušala umestiti v prostor hidroelektrarno Mokrice, premaknili naj bi tudi dolgo načrtovani projekt hidroelektrarn na srednji Savi.
Osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga bo vlada v kratkem poslala v Bruselj, posebej izpostavlja vlogo velikih hidroelektrarn. Te bi Sloveniji po mnenju odločevalcev “predvsem v zimskem času” zagotavljale bolj zanesljivo oskrbo z električno energijo.
Sloveniji namreč že zdaj pozimi elektrike primanjkuje, zato se poveča uvozna odvisnost, bilanca pa se bo verjetno še poslabšala v prihodnjih letih, ko bomo ugasnili šoštanjsko termoelektrarno. Strateški dokumenti kot skrajni rok omenjajo letnico 2033, iz ust vladajočih pa je pogosto slišati, da se bo to zgodilo že precej prej.
“Izgradnja velikih hidroelektrarn do leta 2030, s pogledom do leta 2040, Sloveniji omogoča hitrejše zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, manjšo uvozno odvisnost od fosilnih goriv in električne energije, manjše potrebe po zemeljskem plinu, izgradnjo dodatne črpalne hidroelektrarne in manjše potrebe po baterijskih hranilnikih,” je ob predstavitvi NEPN dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Nasprotovanje naravovarstvenikov
Slovenija je zadnjo hidroelektrarno zgradila leta 2017 – gre za hidroelektrarno Brežice na spodnji Savi –, elektroenergetska podjetja pa imajo načrte za vsaj štiri večje projekte.
Najdlje je projekt hidroelektrarne Mokrice družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je v lasti Gen energije. Gre za zadnjo, šesto hidroelektrarno na spodnji Savi, katere gradnjo (vsaj na deklarativni ravni) podpirajo tudi v vladajoči Svobodi.
Po prvotnih načrtih bi morala biti zgrajena že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor. Izgradnji hidroelektrarn Mokrice nasprotuje zlasti Društvo za preučevanje rib Slovenije, ki je nazadnje aprila lani na upravnem sodišču uspešno izpodbijalo sklep vlade Janeza Janše, da pri tem projektu energetski interes prevlada nad naravovarstvenim.
Od takrat na projektu navzven ni videti premikov, čeprav v HESS trdijo, da delajo dalje. “Prizadevamo si za čimprejšnjo izvedbo večnamenskega projekta,” so nam dejali pred kratkim. Kot so navedli, mora pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ponoviti postopek prevlade javne koristi. Minister Bojan Kumer je nedavno v državnem zboru (DZ) dejal, da bi ta lahko bil končan do konca leta.
Potem mora podjetje dobiti gradbeno dovoljenje. Na vprašanje, za kolikšno naložbo gre, so nam v HESS dejali, da bo nova vrednost, upoštevajoč razmere na trgu, določena po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Pol milijarde za elektrarne na srednji Savi
Drugi veliki projekt pa je izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, ki jo načrtuje HSE. Gre za verigo devetih ali 12 hidroelektrarn. V prvi fazi bi zgradili tri v Zasavju – Suhadole, Trbovlje in Renke. V HSE vrednost naložbe ocenjujejo na pol milijarde evrov.
Čeprav se je že lani jeseni govorilo o možnosti začetka javne obravnave za prvo fazo projekta, do te ni prišlo. V HSE so nam nedavno pojasnili, da dopolnjujejo okoljsko poročilo in študijo variant, začetek javne obravnave pa načrtujejo letos.
Decembra so okoljevarstvene organizacije Eko krog, Društvo za proučevanje rib Slovenije in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja opozorile na po njihovem mnenju neustrezen potek umeščanja v prostor. Pri tem so navedli neustrezno načrtovanje projektov “za zaprtimi vrati” ter dodali očitek, da HSE precenjuje pozitivne vplive na proizvodnjo elektrike ter podcenjuje emisije toplogrednih plinov.
V HSE za zdaj začetek izgradnje prve hidroelektrarne na srednji Savi načrtujejo za leto 2027.
Rekonstrukcija elektrarne Formin
V holdingu, ki ga vodi Tomaž Štokelj, na vprašanje, katere bodo njihove prve naložbe v hidroelektrarne, odgovarjajo, da bodo leta 2026 začeli z rekonstrukcijo hidroelektrarne Formin na Dravi, vključno z jezom Markovci. Naložbo ocenjujejo na okoli 150 milijonov evrov.
Zgradili bodo tudi dve mali hidroelektrarni, Pesnico in Ravne, ter izvedli rekonstrukcijo male hidroelektrarne Ceršak, pravijo.
Kar se tiče črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki jo načrtujejo Dravske elektrarne in bo pomembna z vidika shranjevanja električne energije, pa v HSE pripravljajo strokovne podlage za postopek presoje vplivov na okolje. Začetek izvedbe del, ki naj bi stala 600 milijonov evrov, pričakujejo v letu 2027.
