Razkrivamo, kaj se je vlada dogovorila o financiranju gradnje stanovanj

Vlada se je na današnji redni seji, ki je tokrat za spremembo potekala v Krškem, seznanila z izhodišči za pripravo zakona o financiranju gradnje najemnih stanovanj.

Glavni cilj je zagotovitev sistemskega vira financiranja projektov gradnje javnih najemnih stanovanj, ki jih po oceni vladajočih v Sloveniji primanjkuje. Trenutno jih je 30 tisoč, kar je pet odstotkov vseh stanovanjskih nepremičnin.

V izhodiščih je navedeno, da bo v proračunu od prihodnjega leta dalje za gradnjo na voljo “do 100 milijonov evrov na leto za obdobje desetih let”. Skupno torej največ milijardo evrov. Znesek za posamezno leto pa bo odvisen od absorpcijske sposobnosti izvajalcev in zrelosti projektov, je navedeno v dokumentu, ki smo ga pridobili.

Ni jasno, od kod denar

Vlada Roberta Goloba si je kmalu po začetku mandata postavila cilj, da bo po letu 2026 financirala gradnjo dva ali celo tri tisoč stanovanj letno. Kot je ocenjeval državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner, bi za tako dinamiko gradnje poleg obstoječih virov potrebovali dodatnih med 100 in 150 milijoni evrov letno.

Pojavljale so se različne ideje o sistemskem viru: od uvedbe nepremičninskega davka do prispevka podjetij z milijonskimi prihodki, ki bi v stanovanjski mošnjiček vsako leto prispevala po 10 tisoč evrov. A v okviru preteklih pogovorov o izhodiščih za davčno reformo je bilo razumeti, da med koalicijskimi strankami ni soglasja o novem viru.

Na tej točki kakršenkoli namenski vir za stanovanja ni predviden, pravijo naši sogovorniki. Predsednik vlade Robert Golob pa je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da se za ta namen “ne predvideva noben nov davek”.

“Pripravljamo proračuna za 2025 in 2026, sredstva imamo zagotovljena,” je zatrdil. Finančni minister Klemen Boštjančič je v nedavnem pogovoru za Forbes Slovenija dejal, da tudi nepremičninski davek bo, a v drugem paketu do konca leta.

Prepričali Boštjančiča

V Levici poudarjajo, da je sedanji dogovor o milijardi proračunskega denarja za stanovanja v 10 letih njihov največji dosežek doslej. Minister za delo Luka Mesec je v intervjuju za N1 marca letos dejal, da je zanj poleg pokojninske reforme v sedanjem mandatu ključna stanovanjska politika. “Stanovanjsko krizo, ki ljudem trga po pol zaslužka, da imajo lahko streho nad glavo, vidim kot največjo socialno krizo pri nas,” je navedel Mesec.

V Levici pravijo, da je bila prav ureditev stanovanjske politike eden od osrednjih razlogov, da so se odločili za vstop v sedanjo koalicijo. Pospešena gradnja javnih neprofitnih stanovanj je tudi ena osrednjih zavez v programu stranke Levica.

V najmanjši vladni stranki izpostavljajo, da so pogajanja, ki so pripeljala do sedanjega dogovora, trajala skoraj dve leti. A naj bi vsaj na koncu naleteli tudi na posluh finančnega ministra Boštjančiča. Ne nazadnje je stanovanjska politika izpostavljena tudi v koalicijski pogodbi, kjer je med prioritetami in cilji navedena zagotovitev kar 20 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030.

Ob tem spomnimo, da se je premier Robert Golob s tem, da bodo do leta 2026 ustvarili sistem, ki bo zagotovil po tri tisoč stanovanj letno, pohvalil že po koalicijskem vrhu pred dobrim letom dni.

Za kaj se bo denar porabljal

Vlada se v izhodiščih zavezuje, da bo namenila sredstva za različne oblike zagotavljanja javnih najemnih stanovanj s strani republiškega stanovanjskega sklada, da bo nudila “ugodno financiranje” za zagotavljanje stanovanj s strani lokalnih skladov, občin in neprofitnih stanovanjskih organizacij (NSO) ter da bo prenovila javni stanovanjski fond.

Investitorji (torej stanovanjski skladi, občine …) pa bodo morali prevzeti del finančnih bremen, na primer z zagotavljanjem lastne udeležbe in udeležbe bodočih najemnikov (po zgledu današnje lastne udeležbe pri neprofitnem najemu).

Republiški sklad naj bi kadrovsko okrepili in vzpostavili tehnično pisarno za podporo vlagateljem na lokalnih ravneh pri razvoju projektov.

Zakon bo vseboval tudi letno načrtovanje porabe sredstev in sistema poročanja o izvajanju zakona ter načina nadzora nad izvajanjem zakona, piše v izhodiščih, kjer pa ni podrobneje pojasnjeno, kako.

Poseg v sistem neprofitnih najemnin

Na področju najemnin izhodišča predvidevajo preoblikovanje metodologije “na način, da bo zagotavljala vzdržno poslovanje”, torej pokrivanje stroškovne cene. Preoblikovali pa bi tudi sistem subvencioniranja, ki “bo ob spremembi najemnin za javna stanovanja še vedno zagotavljal dostopnost teh stanovanj za širok krog prebivalstva”.

Država bo krila subvencije najemnin v vseh oblikah javnih najemnih stanovanj, medtem ko občine krijejo subvencije v tržnem najemu, še piše v izhodiščih.

Republiški stanovanjski sklad je imel konec leta 2023 skupno 5.167 javnih najemnih stanovanj na celotnem območju Slovenije. Od tega je 2.113 stanovanj oddanih v tržni najem, ki jih oddajajo po stroškovni najemnini, ostala pa so namenjena za neprofitni najem. Ta najemnina se določa administrativno.

Kot je razumeti, bodo zdaj stanovanjski skladi zaračunavali stroškovne najemnine, država pa bo nudila subvencije za neprofitne najemnine. Ali bodo zdaj vsa stanovanja namenjena za neprofitni najem, ni jasno.

Stanovanjske zadruge

Izhodišča predvidevajo tudi vzpostavitev sistema neprofitnih stanovanjskih zadrug, vključno z določitvijo “neodvisnega nadzornega organa” za nadzor poslovanja teh organizacij. Zakon naj bi sistemsko uredil tudi podeljevanje stavbne pravice tovrstnim organizacijam, ki bi se odločile za gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Vlada pa med drugim načrtuje še sistem za občine za namene pridobivanja, priprave in urejanja zemljišč za gradnjo javnih najemnih stanovanj.