Trendovske superjahte “pokurijo” na desetine milijonov letno

Superjahto od običajne jahte ločita velikost in oprema. Neuradna opredelitev je, da gre za plovilo, daljše od 24 metrov (80 čevljev), ki ima kapitana in posadko. Največji primerki stanejo več kot marsikatera nepremičnina ali zasebno letalo.

Lastnik Amazona in drugi najbogatejši Zemljan Jeff Bezos je lani po poročanju tujih medijev za 127-metrsko jahto odštel 500 milijonov dolarjev (460 milijonov evrov), lastnik Mete Mark Zuckerberg si je letos, tik pred 40. rojstnim dnevom, omislil 118-metrsko jahto, zgrajeno za enega od sankcioniranih ruskih oligarhov, za katero naj bi dal okoli 300 milijonov dolarjev (trenutno okoli 280 milijonov evrov).

Občutek, da kurijo denar

A to je začetni izdatek, ki mu je treba prišteti še stroške posadke, stroške vzdrževanja, goriva, pristojbin za privez, zavarovanja, tudi za drage pogonske, navigacijske in komunikacijske sisteme.

Čez palec je po ocenah strokovnjakov letno za vse to potrebnih približno 10 odstotkov cene plovila, poroča Business Insider. Za najbolj luksuzne primerke torej več deset milijonov evrov na leto.

Cena zavarovanja je med drugim odvisna od bonitete ladjedelnice, pa tudi od tega, kam želi lastnik jadrnico odpeljati. Če bo plovilo pogosto potovalo v Južnokitajsko morje, na primer, lahko pričakuje višjo premijo, poroča ameriški poslovni portal.

“Stroški vzdrževanja jahte so tako visoki, da se jim zdi, da gre za kurjenje denarja,“ je Matthew Fleissig, izvršni direktor podjetja za upravljanje premoženja Pathstone, Business Insiderju dejal o svojih strankah, ki se raje odločajo za najem kot za lastništvo.

Slab milijon mesečno iz proračuna

Za Bezosa ali Zuckerberga, ki imata po oceni Forbesa 205 milijard dolarjev oziroma 167 milijard dolarjev premoženja, so ti stroški morda zanemarljivi.

Tema pa je pozornost javnosti pritegnila po začetku vojne v Ukrajini februarja 2022, saj so zahodne države od takrat zasegle več superjaht ruskih oligarhov, katerih vzdrževanje zdaj bremeni proračune držav. Davkoplačevalci so seveda bolj občutljivi, saj gre za javni denar, ki bi ga sicer lahko namenili za reševanje težav prebivalstva.

Ameriško tožilstvo je zaseglo superjahto Amadea v lasti sankcioniranega ruskega oligarha Sulejmana Kerimova, ki naj bi bil blizu vladi ruskega predsednika Vladimirja Putina. V začetku tega leta pa je zaradi visokih stroškov zvezno sodišče zaprosilo za dovoljenje za prodajo 106 metrov dolge jahte. Za privez, posadko, stroške vzdrževanja, zavarovanje in drugo namreč mesečno iz proračuna plačujejo po 922 tisoč dolarjev (okoli 850 tisoč evrov).

Pri tem sogovorniki za Business Insider opozarjajo, da gre za neaktivno jahto – če bi ta delovala in prevažala goste, bi bili stroški približno dvakrat višji. Nekateri jih ocenjujejo na med 20 in 30 milijonov dolarjev letno.

Sankcije in stroški niso zajezili povpraševanja

A superjahte so postale statusni simbol najbogatejših, Forbes pa poroča, da tudi sankcije proti ruskim oligarhom in naraščajoči stroški niso vplivale na povpraševanje, ki ga poganjajo predvsem ameriški ultrabogataši. Velik potencial za nadaljnjo rast tega segmenta pa naj bi bil v azijskih državah.

Na Forbesovem seznamu milijarderjev je trenutno 2.781 ljudi z rekordnih 14,2 bilijona dolarjev premoženja, polovica pa jih prihaja iz ZDA, Kitajske in Indije.

Verigi luksuznih hotelov Four Seasons in Ritz-Carlton sta nedavno napovedali, da bosta do leta 2025 ponudili doživetja na superjahtah, piše Forbes. Hotelirski blagovni znamki, priljubljeni pri bogataših, naj bi superjahte prepoznali kot proizvod, ki ustreza želji ultrabogatih po zasebnosti, hkrati pa omogoča trendovsko raziskovanje habitatov v Sredozemlju ali na Karibih.