Kdo služi s prostorsko stisko sodišč in koliko nas to stane
Sodišča v Ljubljani najemajo prostore, kar jih zdaj stane že štiri milijone evrov letno. Ministrstvo za pravosodje je milijone zmetalo v pripravo projekta gradnje nove sodne stavbe, ki pa se je zaradi odlašanja močno podražil.
Afera sodna stavba, zgodba o neekonomičnem nakupu stavbe za potrebe več sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, je prejšnji teden dokončno odnesla ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan.
Čeprav je šlo pri tem nakupu vse narobe, pa je dejstvo, da je tudi trenutno stanje problem. Sodišča zaradi pomanjkanja prostorov na lastniških lokacijah – ena takih je na Tavčarjevi ulici v Ljubljani – najemajo prostore na okoli 15 različnih naslovih po prestolnici. Da je nakup nove stavbe prav zaradi visokih najemnin smiseln, saj da so lani samo v prestolnici za najemanje prostorov plačali skoraj šest milijonov evrov, je pred tedni opozorila tudi Švarc Pipan.
Med najemodajalci odvetnik, župan …
Podatki kažejo, da je ministrstvo za pravosodje, ki zagotavlja prostorske pogoje za delo sodišč, za najemnine zadnja leta plačevalo po okoli štiri milijone evrov letno.
Sodišča prostore najemajo od 13 različnih najemodajalcev. Lani so po pol milijona evrov ali več plačali državni Zavarovalnici Triglav, podjetju Realco v lasti Andreja Kramljaka, skladu Equinox nepremičnine v lasti kroga družine Hermana Rigelnika ter podjetju Olton plus, katerega lastnik je ruski državljan Pavel Barukov.
Med najemodajalci je tudi znani odvetnik za gospodarsko pravo Uroš Ilić. Njegovo podjetje Beli vitez oddaja prostore sodnemu svetu in višjemu sodišču v Ljubljani, za kar dobi od 135 do 150 tisoč evrov na leto. Kranjski župan Matjaž Rakovec iz vrst SD pa skupaj s Tadejem Gognjavcem prek espeja oddaja prostore na Miklošičevi v Ljubljani. Najemnik, okrajno sodišče v Ljubljani, jima zadnja leta plačuje po 16 do 20 tisoč evrov letno.
Kaj je reklo računsko sodišče
Prav visoki izdatki za najemnine so bili v preteklosti argument za gradnjo sodne stavbe. Vendar do te nikoli ni prišlo. Predlani je tudi računsko sodišče ugotovilo, da je bilo pri tem projektu – analizirali so dogodke med letoma 2006 in 2020 – ministrstvo za pravosodje neučinkovito.
Najprej je bila v igri lokacija ob Masarykovi cesti, pozneje pa ob Dunajski cesti, a do gradnje ni prišlo. Ob Dunajski je še danes gradbena jama.
"Sprva je bil zaključek projekta predviden v letu 2013, nato za leto 2017, v letu 2019 je bil znova preložen, kar je projekt nova sodna stavba v Ljubljani časovno odmaknilo na leto 2027, ko naj bi bil projekt zaključen," je leta 2022 v poročilu zapisalo računsko sodišče. A tudi leta 2027 stavba ne bo zgrajena, saj je Švarc Pipan lani januarja projekt dala na hladno in v proračunu zanj ni razporedila niti evra. Nato se je na hitro odločila za dotrajano stavbo na Litijski.
Cena odlašanja z gradnjo lastne stavbe
Odlašanje pa ima svojo ceno. Ministrstvo za pravosodje je za vse analize in postopke v zvezi z gradnjo nove sodne stavbe (za vse lokacije, ki so bile v preteklosti v igri) dalo skupno že osem milijonov evrov, glavnino za stavbo ob Masarykovi.
Ministrstvo za pravosodje je za vse analize in postopke v zvezi z gradnjo sodne stavbe za vse lokacije, ki so bile v preteklosti v igri, dalo skupno že osem milijonov evrov.
Z rastjo cen nepremičnin in gradbenih materialov pa je v vseh teh letih rasla tudi vrednost predvidene investicije v projekt nove sodne stavbe. "Ocenjena vrednost projekta v Ljubljani se je z začetnih 75 milijonov evrov v letu 2006 povečala na 95 milijonov evrov v letu 2019 in se še povečuje," je v 2022 ugotavljalo računsko sodišče. Leta 2021 so projektanti vrednost naložbe ocenili že na 135 milijonov evrov. Lani pa je Švarc Pipan dejala, da se je zaradi pričakovanih inflacijskih učinkov dodatno povečala na 200 milijonov evrov. To pa je na koncu tudi botrovalo odločitvi o zamrznitvi projekta.
