Francoske perutninarje skrbijo načrti lastnika Perutnine Ptuj
Združenje francoskih perutninarskih podjetij Anvol je kritično do ambicioznih načrtov dveh ukrajinskih živilcev – eden od njiju je MHP, lastnik Perutnine Ptuj – na Hrvaškem.
V sisaško-moslavški županiji na Hrvaškem bosta v prihodnjih letih vzniknila projekta piščančjih farm, vredna več kot milijardo evrov.
Kot smo pisali v članku Ukrajinska bogataša, eden je lastnik Perutnine Ptuj, vlagata milijardo na Hrvaškem, bo Jurij Kosiuk, večinski lastnik ukrajinske skupine MHP in s tem Perutnine Ptuj, na Hrvaškem zgradil tri piščančje farme. Andrej Matiuk, ki je na Hrvaškem že lastnik športnih stavnic FavBet in kazinojev, pa v prihodnjih dveh letih načrtuje za 700 milijonov evrov naložb in zaposlitev 3.500 delavcev.
Masovna reja in poceni konkurenca
Združenje francoske perutninarske industrije Anvol se je na načrte odzvalo kritično in s pozivom evropskim poslancem, da naj zaščitijo evropsko kmetijstvo ter ukrajinskim vlagateljem ne pomagajo s sofinanciranjem z evropskimi sredstvi.
Anvol ocenjuje, da se bo z naložbami vzreja na Hrvaškem povečala s trenutnih 45 milijonov piščancev na leto na kar 235 milijonov letno. Hrvaška je v tem segmentu, kot navaja Anvol, že danes 95-odstotno samozadostna, iz česar je mogoče sklepati, da gre za rejo za tuji (evropski) trg.
Francozi pa so prepričani, da gre za rejo, ki je “v nasprotju s pričakovanji javnosti” in tudi z načeli, ki jih zagovarja Evropska unija, zlasti v okviru zelenega dogovora in kmetijske strategije „od kmetije do vilice“ (Farm to Fork). Evropski potrošniki po njihovem želijo čim več reje na družinskih kmetijah, zmanjšanje uporabe antibiotikov, razogljičenje.
V Franciji ima, kot pravijo, 70 odstotkov od skupno 14 tisoč perutninskih kmetij po manj kot 29 tisoč živali, medtem ko eden od načrtovanih hrvaških projektov MHP predvideva gradnjo 200 kurnikov za 8 milijonov piščancev, navaja Anvol.
V združenju tako menijo, da gre za masovno rejo v kokošnjakih in poceni konkurenco, ki je po njihovi oceni grožnja francoskim perutninarjem in modelu družinskega kmetovanja EU. Dodajajo, da se francoski rejci, ki bi želeli posodobiti ali razširiti svoje kapacitete v Franciji, na drugi strani soočajo z upravnimi težavami in protesti “militantnih” združenj.
Proti evropskemu sofinanciranju
V združenju so se, kot omenjeno, tik pred evropskimi volitvami obrnili tudi na kandidate za evropske poslance.
Evropska perutninarska združenja so pred kratkim uspela doseči, da je Bruselj omejil uvoz piščančjega mesa iz Ukrajine, a za načrtovane farme na Hrvaškem ta omejitveni ukrep seveda ne bo veljal. Zato združenje zdaj poziva kandidate za evropske poslance, da naj se jasno opredelijo proti finančni podpori Evropske unije (EU) za projekte, kot so hrvaške naložbe ukrajinskih konglomeratov.
Pri tem navajajo, da je MHP od leta 2008 od Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) prejel okoli 400 milijonov evrov posojil.
