Norveški pokojninski sklad uvrstil več bližnjevzhodnih družb na “črni seznam”
Največji pokojninski sklad na Norveškem ne bo več vlagal v ducat bližnjevzhodnih podjetij, med katerimi je tudi savdski naftni velikan.
Od decembra dalje norveški pokojninski sklad KLP, ki upravlja s približno 63 milijardami dolarjev premoženja, ne bo več vlagal v 12 podjetij iz držav Arabskega zaliva. Med temi podjetji se je znašla tudi savdska državna naftna družba Saudi Aramco.
V naboru podjetij jih je bilo 11 izključenih zaradi tveganj kršenja človekovih pravic. Saudi Aramco pa je iz portfelja največjega pokojninskega sklada na Norveškem izpadel zaradi slabega izpolnjevanja podnebnih zavez.
Gre za podjetja iz Savdske Arabije, Katarja, Združenih arabskih emiratov in Kuvajta, je v sporočilu za javnost navedel KLP. Poleg savdskega naftnega velikana ostala podjetja poslujejo v nepremičninskem sektorju in sektorju telekomunikacij.
Sklad je izločitev teh podjetij opravil v okviru skrbnostnega pregleda investiciij v zalivske države, ki so vključene v poindeks trgov v razvoju MSCI. Po tej analizi bo sklad lahko vlagal v regijo, z izjemo navedenih podjetij.
Kratenje pravic migrantskim delavcem
KLP ocenjuje, da podjetja v nepremičninskem sektorju v omenjenih državah pogosto diskriminirajo proti migrantskim delavcem in kršijo njihove človekove pravice. Sklicujejo se na sistem spozorstev za vizume, imenovan kafala, ki prišlekom omejuje svobodo gibanja v in iz države.
Izziv predstavljajo tudi omejitve političnih svoboščin v zalivskih monarhijah, še pravijo pri norveškem skladu.
“Za KLP kot vlagatelja v družbe, ki kotirajo na borzi, je obravnava migrantskih delavcev še posebej pomembno tveganje. Čeprav organizacije za človekove pravice pozdravljajo reforme sistema kafala, še vedno opozarjajo na izzive pri nadzoru in zagotavljanju skladnosti z novimi zakoni,” so zapisali pri KLP.
Množični nadzor prebivalstva
KLP opozarja, da v vseh navedenih zalivskih državah vladajo avtoritarni režimi. To pomeni tveganje pri vlaganju v telekomunijacijska podjetja v regiji. Mnoga izmed njih so bila namreč že obtožena množičnega nadzorovanja prebivalstva, kar je po oceni KLP prav tako kršitev človekovih pravic.
“Razvoj napredne tehnologije, vključno z umetno inteligenco (AI), povečuje tveganje sistematičnega nadzora in cenzure,” pravijo.
Na seznamu sta se med drugim znašla tudi savdski ponudnik telekomunikacijskih storitev Saudi Telecom Company in emiratski Emirates Telecom Group.
Šibak zeleni prehod in državno lastništvo
Z visoko stopnjo tveganja so pri KLP označili tudi Saudi Aramco. Pri tem so izpostavili dejstvo, da je podjetje v več kot 90-odstotni lasti države, kar delničarjem otežuje vplivanje na odločitve družbe. Zaradi avtoritarnega sistema vladanja in pomanjkljivega spoštovanja človekovih pravic za vlaganje v takšna državna podjetja obstaja “visoka stopnja tveganja.”
Saudi Aramco je obenem največje naftno podjetje na svetu, zato je KLP ocenil tudi njegove cilje razogljičenja. S sklicevanjem na analizi organizacij Carbon Tracker in Climate Action 100+ pri KLP ugotavljajo, da si Saudi Aramco ne prizadeva dovolj za podnebne cilje. Povezava z državo daje podjetju veliko moč za vpliv na energetsko politiko, ki ne sovpada s cilji KLP.
“Podnebna politika podjetja in prizadevanja za lobiranje odražajo aktivno nasprotovanje večinskega lastnika postopnemu opuščanju nafte in plina kot ukrepu za ublažitev podnebnih sprememb,” so zapisali.
Obseg divesticije
Divesticija iz omenjenih družb znaša okrog 15 milijonov dolarjev (13,5 milijona evrov). Po navedbah sklada bi ta znesek znašal 27 milijonov dolarjev (24 milijonov evrov), če bi se njihovi deleži bolj ujemali z obtežitvijo delnic v indeksu MSCI, piše Bloomberg.
Divesticije so za KLP sicer običajna praksa. Sklad želi pri vlaganju upoštevati okoljske, družbene in upravljavske standarde ESG. V letošnjem letu so sprejeli sedem takšnih odločitev, vključno z decembrsko, s tem pa iz svojega portfelja izključili 55 podjetij. Na seznamu so na primer podjetja, ki se ukvarjajo s premogom, igralništvom in alkoholom.
Tarča so tudi podjetja v orožarskem poslu, ki prodajajo orožje državam v oboroženih spopadih. Med drugim je sklad divestiral iz podjetij, ki delujejo v kitajski provinci Xinjiang, od koder prihajajo obtožbe o kršenju človekovih pravic nad muslimanskim prebivalstvom.
Iz portfelja so izpadla tudi ameriška podjetja, ki so bila povezana z gradnjo begunskih centrov na južni meji z Mehiko, ali podjetja, ki sodelujejo pri izraelskih naselbinah za Zahodnem bregu. Razlog je bilo tveganje za prispevanje h kršenju človekovih pravic.
