Januarska rast industrijske proizvodnje v Sloveniji ena od največjih v EU
Tako na ravni območja z evrom kot na ravni Evropske unije so statistiki januarja zabeležili upad industrijske proizvodnje. Slovenija je med tem beležila eno izmed najvišjih rasti v Evropi.
Industrijska proizvodnja v evroobmočju je januarja na mesečni ravni upadla za 3,2 odstotka, v Evropski uniji pa je bil padec 2,1-odstoten, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. V primerjavi letošnjega januarja z lanskim je bil padec 6,7-odstoten v območju z evrom in 5,7-odstoten v EU.
Slovenski podatki o industrijski proizvodnji, ki jih je v ponedeljek objavil slovenski statistični urad, pa tako na letni kot na mesečni ravni kažejo na rast le-te. Na mesečni ravni je Eurostat pri nas nameril 10,6-odstotno rast, na letni pa 12,2-odstotno. Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, je tako naša država na mesečni ravni zabeležila drugo največjo rast, na letni pa je bila rast industrijske proizvodnje v Sloveniji največja.
Eurostat navaja, da se je na mesečni ravni januarja v evroobmočju povečala proizvodnja dobrin za vmesno porabo (za 2,6 odstotka) in energije (za 0,5 odstotka). V Uniji sta se proizvodnja dobrin za vmesno porabo in energije povečali za 2,9 in za 0,6 odstotka.
Padec industrijske produkcije so na mesečni ravni v evroobmočju zabeležili v proizvodnji investicijskih dobrin (14,5 odstotka), trajnih dobrin (1,2 odstotka) in netrajnih potrošnih dobrin (za 0,3) odstotka. Zmanjšanje proizvodnje investicijskih dobrin je v EU znašalo 12,8 odstotka, trajnih dobrin 0,1 odstotka in netrajnih potrošnih dobrin 0,5 odstotka.
Rast na letni ravni le pri proizvodnji energije
Evropski statistiki so v primerjavi z januarjem 2023 rast zaznali le pri proizvodnji energije, ki je v evroobmočju znašala 0,3 odstotka, v EU pa 0,6 odstotka. V državah z evrom se je proizvodnja dobrin za vmesno porabo zmanjšala za 2,5 odstotka, proizvodnja investicijskih dobrin za 12,1 odstotka, trajnih dobrin za 8,4 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin pa za 3,1 odstotka.
V Uniji je bil padec proizvodnje dobrin za vmesno porabo 3,3-odstoten, investicijskih dobrin 10,1-odstoten, trajnih dobrin 8,1-odstoten, netrajnih potrošnih dobrin pa 1,3-odstoten.
Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, so največje mesečne padce beležile Irska (-29,0 odstotka), Malta (-9,4 odstotka) in Estonija (-6,6 odstotka), na letni ravni pa so statistki največji padec namerili Irski (-34,1 odstotka), Estoniji (-8,6 odstotka) in Bolgariji (-7,6 odstotka).
Na drugi strani so po podatkih Eurostata največjo mesečno rast zabeležili na Poljskem (+13,3 odstotka), v Sloveniji (+10,6 odstotka) in v Litvi (+7,2 odstotka), največjo letno pa v Sloveniji (+12,2 odstotka), Grčiji (+10,5 odstotka) in na Danskem (+5,3 odstotka).
