Gospodinjstva bolj varčna, podjetja manj investirajo

Novice Forbes Slovenija 29. marca, 2024 12.46
featured image

V zadnjem četrtletju lanskega leta se je znižala stopnja dobička podjetij, ki so več dajala za plače in manj za investicije; gospodinjstva pa so v povprečju privarčevala več kot konec leta 2022.

29. marca, 2024 12.46

Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je predstavil podatke o stanju slovenskega gospodarstva za zadnje četrtletje leta 2023, ki kažejo, da je slovensko gospodarstvo v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2022 ustvarilo presežek v menjavi s tujino, država pa je tudi zmanjšala primanjkljaj.

Večji razpoložljiv dohodek

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil ob ugodnih razmerah na trgu dela, kjer trenutno vlada visoka stopnja zaposlenosti, nizka stopnja brezposelnosti in rast plač, nominalno za 9 odstotkov ali 837 milijonov evrov višji kot v zadnjem četrtletju 2022.

K njegovi rasti so največ prispevali dohodki iz dela (8,8 odstotne točke), bruto poslovni presežek ter raznovrstni dohodek samozaposlenih (2,8 odstotne točke). Neto dohodek od lastnine in drugi tekoči transferji, neto socialni transferji ter tekoči davki na dohodek in premoženje so na rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev vplivali negativno, saj je skupni prispevek je znašal −2,5 odstotne točke.

Bolj varčni kot tik pred epidemijo

Potrošnja gospodinjstev je bila ob umirjanju inflacije nominalno višja za 6,2 odstotka ali 532 milijonov evrov. Varčevanje gospodinjstev pa se je ob nižji rasti potrošnje v primerjavi z rastjo bruto razpoložljivega dohodka nekoliko povečalo.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) se je tako v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2022 zvišala za 2,4 odstotne točke, na 10,8 odstotka.

Po prvi letni oceni so gospodinjstva lani privarčevala 15,1 odstotka svojega razpoložljivega dohodka ali za 1,1 odstotne točke več kot v letu pred tem.

Za primerjavo, v letu pred izbruhom epidemije koronavirusne bolezni, torej v 2019, so gospodinjstva v povprečju privarčevala 12,7 odstotka razpoložljivega dohodka, ugotavljajo na Sursu.

Več za zaposlene, manj za investicije

Nefinančna podjetja so zadnje četrtletje lani zaključile s presežkom. Znašal je 663 milijonov evrov ali 4 odstotke BDP in je bil za 579 milijonov evrov višji kot v istem obdobju leto prej.

Stopnja dobička podjetij se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2022 znižala za 1,6 odstotne točke, na 31 odstotkov. Bruto poslovni presežek podjetij je bil v opazovanem obdobju nominalno višji za 4,2 odstotka, ustvarjena bruto dodana vrednost pa za 9,7 odstotka. Sredstva za zaposlene (plače in socialni prispevki), ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim, so se zvišala za 11,2 odstotka ali za 600 milijonov evrov.

Stopnja investiranja podjetij je bila za 2,6 odstotne točke nižja kot v istem obdobju leto prej in je znašala 21,1 odstotka.

Finančne družbe so v lanskem zadnjem četrtletju ustvarile presežek, znašal je 268 milijonov evrov ali 1,6 odstotka BDP. Na ustvarjeni presežek so vplivali zlasti višji obrestni prihodki, v poročilu ugotavlja Surs.

Celotno slovensko gospodarstvo je v lanskem zadnjem četrtletju ustvarilo presežek (neto posojanje) v višini 625 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP. V istem obdobju leto prej je poslovalo s primanjkljajem (neto izposojanje) v višini 537 milijonov evrov ali 3,6 odstotka BDP.

Nižja tako izvoz kot uvoz

V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2022 sta bili nižji tako vrednosti izvoza kot uvoza blaga. Najizraziteje se je znižala vrednost uvoza blaga, in sicer za 1.337 milijonov evrov, medtem ko je izvoz blaga upadel za 600 milijonov evrov.

Po podatkih statističnega urada se je uvoz storitev zmanjšal za 21 milijonov evrov, medtem ko se je izvoz storitev povečal za 58 milijonov evrov. Presežek v menjavi blaga in storitev se je posledično povečal za 816 milijonov evrov in je znašal 927 milijonov evrov ali 5,6 odstotka BDP.

Ležeči kovanci za en evro
V zadnjem lanskem četrtletju je bil primanjkljaj države za 183 milijonov evrov nižji (FOTO: Jaka Vinšek/BOBO)

Rast prilivov od DDV in trošarin

Statistični urad še ugotavlja, da je bil v zadnjem lanskem četrtletju primanjkljaj države za 183 milijonov evrov nižji kot v istem obdobju leto prej, znašal je 429 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP. V opazovanem obdobju so se prihodki države povečali za 14,5 odstotka ali za 958 milijonov evrov, izdatki pa za 10,7 odstotka ali za 775 milijonov evrov.

K skupni rasti prihodkov so največ prispevali prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz (4,7 odstotne točke), med njimi izstopajo zlasti prihodki od davka na dodano vrednost in od trošarin. Opazen vpliv na rast prihodkov so imeli tudi prihodki od socialnih prispevkov (3,1 odstotne točke) in prihodki od drugih tekočih transferjev ter od davkov na dohodke in premoženje (obe kategoriji po 2,3 odstotne točke).

Po drugi strani so na skupno rast izdatkov najbolj vplivali izdatki za blago in storitve oziroma vmesno potrošnjo (2,9 odstotne točke). Sledili so izdatki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi (2,2 odstotne točke) ter subvencije in sredstva za zaposlene (obe kategoriji po 1,9 odstotne točke), poroča Surs.