Boštjančič: Dogovorjena fiskalna pravila so prilagojena novi realnosti
Finančni ministri članic EU so na današnjem neformalnem zasedanju dosegli dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil. Kot je na družbenem omrežju X sporočilo špansko predsedstvo Sveta EU, bodo nova pravila omogočala tako stabilnost kot rast.
“Svet EU je dosegel dogovor o novem okviru ekonomskega upravljanja, ki bo zagotovil tako stabilnost kot tudi rast. Pravila so uravnotežena, realistična ter primerna za trenutne in prihodnje izzive,” je po poročanju STA zapisalo špansko predsedstvo.
Dogovor ohranja osnovne elemente konec aprila predstavljenega predloga Evropske komisije, katerega namen je poenostaviti javnofinančna pravila. V okviru pogajanj pa so članice dodale določene varovalke, s katerimi bi zagotovili vzdržno zniževanje dolga ter fiskalni prostor za naložbe.
“Veseli me, da je bil, po skoraj štirih letih razprav o reformi fiskalnih pravil na ravni Evropske unije, danes dosežen ta politični dogovor,” je ob potrditvi dejal slovenski finančni minister Klemen Boštjančič.
Predvidene spremembe odpravljajo pomanjkljivosti obstoječega sistema, predvsem hitrosti vzdržnosti javnih financ ne postavljajo pred cilj ekonomske rasti. Političnemu dogovoru pred dokončno potrditvijo sledijo še pogajanja z Evropskim parlamentom, saj se eden od treh zakonodajnih aktov sprejema s soodločanjem obeh institucij, zato se morata z besedilom strinjati obe instituciji.
Zahtevano povprečno letno zniževanje dolga po novih pravilih bo en odstotek za države z dolgom nad 90 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in 0,5 odstotka za države z dolgom nad 60 odstotkov BDP, so sporočili s finančnega ministrstva.
Z novimi pravili se spreminja tudi ravnanje v primeru presežnega primanjkljaja, ki naj v posameznem letu ne bi presegel treh odstotkov BDP. Država ga bo morala letno zniževati s tako stopnjo, ki bo zagotovila zanesljivo zniževanje javnofinančnega dolga, uravnavanje pa bo temeljilo na prilagajanju rasti izdatkov, sporočajo z ministrstva.
Če to ne bo zadostno, bo državi odrejeno 0,4-odstotno dodatno ulzmanjšanje izdatkov, ne več 0,6-odstotno, kot do zdaj. Hkrati pa bo to minimalno zahtevano konsolidacijo mogoče še znižati z zavezami k reformam in investicijam.
Za Slovenijo je še posebej pomembna prehodna določba, da bodo ambiciozno zastavljene reforme (na primer pokojninska z vplivom na znižanje tekočih izdatkov sektorja država) v Načrtih za okrevanje in odpornost upoštevane kot zelo pomemben dejavnik pri podaljšanju obdobja konsolidacije v prvih načrtih.
Fiskalne cilje, reforme in investicije bodo države morale zastaviti v štiriletnih fiskalnih načrtih, so še zapisali na ministrstvu.
Dogovor je pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Smo velik korak bližje posodobitvi fiskalnih pravil EU, ki bodo spodbujala trajnostne naložbe,” je zapisala na družbenem omrežju X.
